Nasprotno pa sta sekciji za promet pri OZS-ju in GZS-ju mnenja, da bi bilo rok smiselno podaljšati. Na ministrstvo sta naslovili pobudo, da bi morali biti državljani BiH-a za veljavnost delovnega dovoljenja pri enem delodajalcu zaposleni najmanj pet let.

Pobuda, ki sta jo na ministrstvo skupno naslovila Sekcija za promet Obrtne zbornice Slovenije (OZS) in Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), je sicer zavita v tančico skrivnosti, saj so bili odzivi na naše poizvedovanje pri obeh združenjih o tej pobudi razmeroma skromni. So pa na ministrstvu potrdili, da so prejeli pobudo, po kateri bi se obvezna zaposlitev pri enem delodajalcu za državljane BiH-a podaljšala z enega na pet let, preden bi delavec pridobil pravico do prostega dostopa na slovenskem trgu dela.

Po naših neuradnih informacijah naj bi bil argument za to pobudo pomanjkanje ustreznih kadrov na slovenskem trgu dela in nelojalno prevzemanje usposobljenih kadrov, kar počnejo t. i. slamnata podjetja. Podrobnejše utemeljitve pa pri pobudnikih žal nismo prejeli. Pri OZS-ju so nam odgovorili zgolj, da bo na naša vprašanja o aktualni problematiki zaposlovanja voznikov pri slovenskih prevoznikih odgovoril predsednik sekcije za promet Peter Pišek, ko se vrne iz tujine, a njegovih odgovorov po poldrugem tednu čakanja nismo dočakali.

Brez utemeljitev o petletni zaposlitvi
Redkobeseden je bil tudi direktor Združenja za promet pri GZS-ju Robert Sever, ki je dejal, da v združenju pričakujejo, da bodo pri ministrstvu in zavodu za zaposlovanje skrajšali "nenormalno dolge birokratske postopke pri izdaji delovnih dovoljenj za delo tujcev". Ti postopki, tako Sever, lahko trajajo tudi do tri mesece. Prav tako pričakujejo odpravo administrativnih ovir, ki so nastale pri izdaji potrdil A1 in brez "katerih tuji državljani ne morejo opravljati dela poklicnega voznika na območju EU-ja. Na odgovor ministrstva za delo, kljub obljubi, da ga bomo prejeli, in rešitev za izdajo potrdil A1 še vedno čakamo". Ni pa Sever niti besede namenil naši prošnji za utemeljitev podaljšanja obveznosti zaposlitve pri enem delodajalcu za pet let.

Da so na strani GZS-ja naklonjeni sporazumu o zaposlovanju državljanov BiH-a, je sicer znano že dlje časa, kot je tudi znano, da je v pripravi podoben sporazum s Srbijo. Pred časom pa je državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti na razpravi pri GZS-ju razmišljal tudi o tovrstnih sporazumih z Gruzijo in Ukrajino. Ob tem pa lahko navedemo, da imajo slovenski delodajalci težavo tudi z iskanjem delavcev v tujini. Tako je znano, da je prvi srbski delavec razmeroma hitro zapustil Pošto Slovenije. S podobnimi težavami pa se srečujejo tudi prevozniki.

Ministrstvo: Potreb po spremembah ne vidimo
A kot kaže, na ministrstvu taki spremembi sporazuma z BiH-om vendarle niso naklonjeni, saj pravijo, da v tem trenutku ne vidijo potrebe po spreminjanju sporazuma in da so trenutne rešitve ustrezne, ne izključujejo pa možnosti sprememb. "Vsekakor pa smo se pripravljeni s socialnimi partnerji dogovarjati tudi o drugih možnih rešitvah, vendar pa bi podprli le tiste, ki bi bile dogovorjene v okviru socialnega dialoga," so zapisali na ministrstvu.

Seveda pa je odprto vprašanje, kako naklonjeni bodo podaljševanju obvezne zaposlitve v morebitnem okviru socialnega dialoga predstavniki delavcev. V Delavski svetovalnici že dalj časa opozarjajo, da se vsakodnevno srečujejo s primeri delavcev iz Bosne in Hercegovine, ki jim delodajalci v prvem letu na različne načine kršijo pravice delavcev, oni pa si kršitev ne upajo prijaviti, saj jih je strah, da bodo ostali brez veljavnega delovnega dovoljenja.

Pogoste zlorabe obvezne zaposlitve
Goran Lukić iz Delavske svetovalnice tako navaja, da je bilo septembra in oktobra 2017 med delavci, ki so se zaradi kršitve njihovih pravic obrnili nanje, največ tistih iz BiH-a v prvem letu veljavnosti delovnega dovoljenja. Teh je bilo 173 od skupno 495 primerov kršitev pravic delavcev, ki so jih v svetovalnici obravnavali. Najpogosteje so se ti delavci srečevali z neplačevanjem nadurnega dela in prekomernim nadurnim delom. Prav tako se jih je 29 na Delavsko svetovalnico obrnilo zaradi vsiljevanja prenehanja pogodb o zaposlitvi, 15 pa zaradi neizplačanih plač.

Delavci iz BiH-a so v prvem letu zaposlitve v nezavidljivem položaju, poudarja Lukić in dodaja, da so vezani na delodajalca, in ga, če ne želijo izgubiti delovnega dovoljenja, tako rekoč ne morejo zamenjati. Če pa delovno razmerje preneha tudi po krivdi delodajalca, pa začne pri novi zaposlitvi to enoletno obdobje znova teči od začetka. Dodatno Lukić opozarja, da se prav na področju voznikov v mednarodnem transportu srečujejo tudi s številnimi primeri izgorelosti na delovnem mestu in preobremenjenosti.

Zato je Lukić prepričan, da bi bila boljša rešitev urejanje panoge s kolektivno pogodbo, ki je trenutno v panogi ni. Podaljševanje zaposlitve na pet let pa bi po oceni Lukića na stežaj odprlo vrata kršiteljem pravic delavcev, ki bodo tako, kot to že počnejo danes, že tako prestrašenemu delavcu v pogodbo dodali še določbo, po kateri bi moral v primeru odpovedi delodajalcu plačati znesek poslovne škode in potem še grozili z izvršbo, kot se to v praksi že dogaja.