Ne glede na to, da je nadzorni svet Luke Koper sprejel akcijski načrt, s katerim bi poslovni model IPS postal zakonit, pa luški gazde še naprej uspešno poslujejo in svoje inovativne prijeme tudi nadgrajujejo. Tako so pri enem izmed luških gazd delavcem, ki v Slovenijo prihajajo iz BiH-a, v pogodbo o zaposlitvi dodali člen, po katerem se delavec zavezuje, da bo pri gazdi delal najmanj tri leta, če bo izpolnjeval vse pogoje z vidika delovnega dovoljenja. Če delavec v tem obdobju enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi se "zavezuje, da bo delodajalcu plačal pogodbeno kazen v višini 2.000 evrov zaradi poslovne škode".

Tako je delavec, ki je k omenjenemu gazdi na delo prišel iz BiH-a po dobrem letu dal odpoved, saj se, kot nam je povedal, "gazda ni držal dogovora v zvezi s prihodki" in mu je na mesec na roko, osnova je bila razumljivo minimalna plača, izplačal manj od dogovorjenega. Po odpovedi pa ga je v poštnem nabiralniku pričakal sklep o izvršbi zaradi neizplačane pogodbene kazni v višini 2.000 evrov, pri čemer je gazda kot pravno osnovo za izvršbo navedel pogodbo o zaposlitvi. Delavec pa ima nato osem dni za pritožbo, preden sklep postane pravnomočen.

Gazda: Plačaj 2.000 evrov ali delaj tri leta
Gre sicer za sporno prakso, na katero so marca opozorili v društvu Delavska svetovalnica in je posledica avtomatizirane izdaje sklepov o izvršbi, če upnik priloži verodostojno listino, saj sodišče ne preverja upnikovih trditev. Delavec sicer lahko tak sklep s pritožbo izpodbija in bo pri tem najverjetneje tudi uspešen, saj je, kot opozarjajo na Delavski svetovalnici, tovrstna pogodbena kazen v nasprotju z načelom svobode dela in tudi z Zakonom o delovnih razmerjih, a zadeva se zaplete, če se delavec na sklep ne pritoži pravočasno.

Tako Goran Zrnić iz Delavske svetovalnice opozarja, da se delodajalci pri tovrstnih pogodbenih kaznih, ki so glede na določbe ZDR-ja nične, zanašajo predvsem na naivnost in neodzivnost delavca. "Bistveno je, da se delavec odzove v teh osmih dneh, saj delodajalec računa na neodzivnost," poudarja Zrnić in dodaj, da gre za prakso, s katero se v svetovalnici vse pogosteje srečujejo. Grožnja z rubežem pa tudi ustrahuje delavce, ki bi radi zamenjali delodajalca, tako nam delavec luškega gazde, ki je izvršbo prejel, pove, da več njegovih kolegov razmišlja o tem, da bi si poiskali delo drugje, a se vsi bojijo "saj ne vedo, ali bodo morali plačati 2.000 evrov, ki jih nimajo".

"Dvanajstke" ostajajo vsakodnevna praksa IPS-ov
Tudi z drugih vidikov se razmere za delavce niso bistveno spremenili. Tako ostajajo "dvanajstke" oziroma 12-urne izmene stalnica delavcev IPS. Damjan Volf iz OSO KS90 ob tem navaja, da je nova uprava Luke Koper v začetku poskušala omejiti delo na zakonsko določenih osem ur dnevno, a so se kmalu vrnili na prekomerne nadure. Prav tako ostaja stalnica to, da gazda delavce o izmeni obvesti le nekaj ur pred njenim začetkom. O podrobnostih poslovnega modela, ki vključuje 90 nadur mesečno, posledično pa 650 evrov razlike v ceni med storitvijo, ki jo Luka plača gazdam, in tistim, kar gazda odmeri delavcu. Skoraj vsi delavci imajo kot osnovo navedeno minimalno plačo, preostanek zneska pa jim gazda izplača bodisi kot potne stroške bodisi v gotovini.

Da je tak sistem nezakonit, je ugotovil že inšpektorat za delo, Luka Koper pa je odločbo inšpektorata neuspešno izpodbijala tudi na upravnem sodišču. Dodatno pa je finančna uprava (Furs) odkrila, da gazde poslujejo tudi prek veriženja podjetij, kjer zadnji v verigi dviguje nedokumentirano gotovino, gre pa za podjetja, ki poslujejo toliko časa, dokler jih ne zaznajo pri Fursu, nakar se podjetje zapre in ustanovi novo. Pred časom pa smo tudi že poročali, da so pri enem izmed luških gazd, ko je finančna uprava pričela pregledovati več sto evrov visoke mesečne zneske za prevoz delavcem, ki živijo v bližini Luke Koper, delavcem izročali gotovino z navodilom, naj jo kot "vračilo potnih stroškov," nakažejo nazaj gazdi.

Po dvanajstih urah delavec zaspi za volanom
Tudi zaradi teh ugotovitev je nova uprava že ob nastopu funkcije izpostavila, da je ureditev poslovnega sistema IPS pravno in ne stroškovno vprašanje, po petih mesecih pa je nadzornikom predstavila tristebrni model reševanja problematike IPS. Po predlaganem modelu bodo v Luki Koper neposredno zaposlili 300 delavcev IPS, 300 naj bi jih delalo prek agencij za posredovanje delovne sile, medtem ko naj bi jih 500 delo opravljalo prek zunanjega izvajalca, pri čemer nameravajo v Luki Koper zunanjemu izvajalcu prepustiti celoten avtomobilski terminal in del kontejnerskega terminala. Ob tem navedimo, da v Luki Koper že poteka zaposlovanje novih delavcev, a zavod za zaposlovanje objavlja tudi razpise za luške gazde.

Volf ob tem poudarja, da za sindikate ta rešitev ni sprejemljiva. "Mi vztrajamo, da je edina pot neposredna zaposlitev delavcev, ki v Luki Koper delo opravljajo vsak dan," poudarja in dodaja, da se v sindikatu bojijo, da ta tristebrni model pomenil zgolj "estetsko korekcijo sistema, kjer nekateri bogatijo na plečih delavcev". Še najbolj pa so zaskrbljeni nad tem, kako bi bila predaja terminala zunanjemu izvajalcu sploh videti. V Luki Koper se pri tem sicer sklicujejo na zunanje pravno mnenje, po katerem naj bi bila taka ureditev zakonita. V sindikatu pa so zaskrbljeni nad tem, kako bo ta ureditev videti v praksi. Zlasti je to problematično po navedbah Volfa na avtomobilskem terminalu, kjer se dogajajo številne nesreče pri prevozu avtomobilov. "Delavci po nekaj dnevih dvanajsturnih izmen preprosto zaspijo za volanom zaradi izmičenosti. S tem Luka Koper daje močan signal, da so kvantiteta dela in poslovni rekordi nad varnostjo delavcev IPS, kar je za podjetje v državni lasti nedopustno," pripoveduje Volf, ki ga skrbi, da se bo Luka na tak način odgovornost za škodo prenesla na podizvajalca, ta pa zelo verjetno na delavce.

Družba, ki ni ustrezno plačevala dodatkov, sedaj postala agencija
Medtem ko v Luki Koper v letošnjem letu sicer razpisujejo prosta delovna mesta in zaposlujejo nove delavce, pa z enako dinamiko nove delavce iščejo tudi gazde. Tako je v nedavni objavi na zavodu za zaposlovanje razpisanih 10 prostih delovnih mest, med pogoji pa je poleg vozniškega izpita navedena nekaznovanost in "dobra koncentracija", pri čemer je pripisano, da delavca čaka od 8 do 10 ur vožnje, tudi ponoči. Nekateri gazde pa so svoja podjetja tudi že preoblikovali v agencije za posredovanje delavcev. Tako je med prvimi agencija postala družba, pri kateri je inšpektorat za delo lani ugotovil elemente delovnega razmerja pri podizvajalcu s statusom samostojnega podjetnika, izdal odločbo zaradi opravljanja dela z delavci, zaposlenimi pri drugih podjetjih, in ureditveno odločbo zaradi vodenja evidence delovnega časa in neplačevanja dodatkov, ki izhajajo iz delovnega časa.

Tristebrni sistem sicer v celoti sledi predlogu, ki ga je na posvetu v organizaciji koprskega občinskega odbora SD-ja podala glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, ki je poudarila, da bi bilo mogoče sistem zakonito urediti tako, da bi Luka Koper poslovno sodelovala s storitvenim podjetjem, ki pa bi moralo samo imeti popoln nadzor nad opremo, delovnim časom in potekom dela. Posvet je takrat sprožil ostro kritiko poslanske skupine Levica, kjer so ocenili, da glavna inšpektorica za delo predlaga načine, kako z "lepotnimi popravki obdržati izkoriščevalske IPS-e".

Bi bila država z zaposlitvijo delavcev v Luki na boljšem?
Neodgovorjeno pa je ostalo vprašanje poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca, ki ga je naslovil na vlado in v katerem je spraševal po izračunih, kaj bi zaposlitev vseh delavcev IPS pomenila za javnofinančne prihodke iz naslova delovnih razmerij, saj imajo pri gazdah osnovo za prispevke obračunano od minimalne plače. Ob tem lahko spomnimo, da je pred časom predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matič poudaril, da bi ob neposredni zaposlitvi delavcev pri enakem obsegu dela, kot so ga opravili lani, Luka Koper morala zaposliti od 1.200 do 1.250 delavcev, kar bi stroškovno pomenilo skupno 44 milijonov evrov oziroma 23 milijonov evrov več, kot je Luka Koper lani plačala IPS-podjetjem za opravljene storitve. Država pa si je lani od Luke Koper izplačala samo devet milijonov evrov dividend.