Primanjkljaj države je med julijem in septembrom nanesel 19 milijonov evrov, medtem ko ga je bilo lani v tem času za 166 milijonov evrov oz. 1,6 odstotka BDP, je pojasnil Borut Strnad z državnega statističnega urada. Razlog, da se primanjkljaj zmanjšuje, je v hitrejši rasti prihodkov kot izdatkov. Rast prihodkov je namreč že tretje četrtletje zapored višja od rasti izdatkov. "Tako na prihodkovni kot izdatkovni strani raste večina komponent z izjemo bruto investicij na izdatkovni strani, ki so upadle za 13 odstotkov," je dejal Strnad.

Skupni prihodki države so bili v tretjem četrtletju višji za 5,8 odstotka, predvsem na račun visoke rasti prihodkov od davkov in socialnih prispevkov. Prihodki od dejanskih socialnih prispevkov so bili višji za 10,5 odstotka, prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje za sedem odstotkov in prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz za 4,2 odstotka. Pri prihodkih statistiki posebej omenjajo tudi investicijske podpore iz EU-ja; te so se namreč po šestih zaporednih četrtletjih zmanjševanja znova povečale.

Skupni izdatki naraščajo že tretje četrtletje zapored in so bili med julijem in septembrom višji za 2,3 odstotka. V medletni primerjavi so se povečale vse pomembnejše kategorije izdatkov, razen bruto vlaganj v osnovna sredstva.

Presežek že šesto četrtletje zapored
Javnofinančna slika se je izboljšala tudi v prvih treh četrtletjih - primanjkljaj je znašal 134 milijonov evrov ali 0,4 odstotka BDP, v enakem obdobju lani pa 549 milijonov evrov ali 1,8 odstotka BDP. Za prvih devet mesecev letos sta bila značilna visoka rast prihodkov in postopno naraščanje izdatkov, kar kaže na nadaljnje sproščanje varčevalnih ukrepov in postopen zagon črpanja evropskih sredstev, vendar pa to še vedno ni zaživelo v polnem obsegu.

Če od primanjkljaja odštejemo izdatke, ki jih ima država za obresti, dobimo primarni presežek. Država je ta presežek ustvarila že šesto četrtletje zapored, v tretjem četrtletju pa je znašal 297 milijonov evrov ali 2,7 odstotka BDP. V enakem obdobju lani je primarni presežek znašal 142 milijonov evrov ali 1,4 odstotka BDP.

Minimalno povečan dolg države
Dolg države se je medtem v četrtletni primerjavi povečal minimalno, in sicer od konca drugega četrtletja na 17 milijonov evrov, tako da je konec tretjega četrtletja ocenjen na 33,285 milijarde evrov, kar predstavlja 78,4 odstotka BDP. "Dolg se je v absolutnem znesku na letni ravni povečal, relativno glede na BDP pa se je zaradi gospodarske rasti zmanjšal," je pojasnil Strnad. Zaradi visoke gospodarske rasti v tretjem trimesečju se je njegov delež v BDP-ju zmanjšal za 1,3 odstotne točke.

Strnad se je dotaknil tudi sektorjev gospodarstvo in gospodinjstva. Presežek celotnega gospodarstva s tujino je konec tretjega trimesečja znašal 866 milijonov evrov oz. 7,8 odstotka BDP-ja, potem ko je v tem času lani s 515 milijoni evrov predstavljal pet odstotkov BDP-ja. Presežek se je znova ustvaril na računu blaga in storitev - izvoz se je povečal za 14,3 odstotka, uvoz pa za 12,6 odstotka. Presežek v blagovni in storitveni menjavi s tujino je znašal 1,284 milijarde evrov.

Povečana tudi končna potrošnja
Presežki po Strnadovih besedah sicer niso bili stalnica, v letih 2005-2008 je bilo kar precej primanjkljaja. V teh letih visoke gospodarske rasti so bile investicije višje od domačega varčevanja, kar je pomenilo, da se je moralo gospodarstvo za naložbe zadolževati v tujini, zato je bil takrat primanjkljaj. Zdaj, v letih zopetne gospodarske rasti, pa je položaj obrnjen. Varčevanje namreč po njegovih pojasnilih presega bruto investicije, zato tudi presežek v saldu tekočih transakcij s tujino in presežek celotnega gospodarstva s tujino.

Na bilanc tekočih transakcij s tujino zelo pomembno vpliva dogajanje v sektorju nefinančnih družb. Te so v tretjem četrtletju ustvarile 479 milijonov evrov presežka, kar na letni ravni predstavlja nekaj več kot 100 milijonov evrov več. Hkrati s povečanjem presežka se je povečala tudi stopnja investiranja, ki je znašala 20,9 odstotka in je bila za 1,4 odstotne točke višja kot lani.

V sektorju gospodinjstva je bruto razpoložljivi dohodek konec tretjega trimesečja znašal približno 6,5 milijarde evrov, na letni ravni je to 3,8-odstotna rast. Končna potrošnja se je povečala za 5,2 odstotka, bruto varčevanje pa se je zmanjšalo za 7,9 odstotka. Zaradi manjšega varčevanja se je znižala tudi stopnja varčevanja gospodinjstev, in sicer za 1,3 odstotne točke na 10,4 odstotka, je še navedel Strnad.