Fiskalno pravilo je orodje, ki izhaja iz obdobja dolžniške krize v evrskem območju pred skoraj 15 leti, njegov cilj pa je omejiti zadolževanje držav. Slovenija ga je leta 2013 zapisala v ustavo.

V temeljnem pravnem aktu države se tako 148. člen med drugim glasi, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo.

Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Erika Štular je z novimi evropskimi pravili ključni strateški dokument za izvajanje fiskalne politike postal srednjeročni fiskalno-strukturni načrt. V njem država in Unija določita, koliko lahko v 4-letnem obdobju povprečno rastejo očiščeni skupni izdatki državnih blagajn – torej brez obresti, evropskih sredstev in enkratnih ukrepov. To prenašamo v domač zakon, je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. "Tako se za čim večje poenotenje tudi nacionalno fiskalno pravilo določi z omejitvijo rasti izdatkov, ki zagotavlja, da se javnofinančni primanjkljaj zniža in srednjeročno obdrži pod tremi odstotki BDP-ja, hkrati pa se obdrži srednjeročnost dolga."

Zakon deli prevladujoče mnenje pravnikov in ekonomistov, da je to skladno z ustavnim določilom o uravnoteženem proračunu, a so tudi drugačni pogledi.

"Če je obrestna mera nižja od rasti BDP-ja, potem se vi lahko zadolžujete in se delež dolga v bruto domačem proizvodu ne bo podaljševal. Skratka, lahko imate 20 let primanjkljaj, pa še vedno spoštujete evropska pravila, ne spoštujete pa slovenske ustave, ker proračun ni uravnotežen brez zadolževanja," je pojasnil ekonomist Janez Šušteršič za Radio Slovenija.

Kračun proti dopolnilu SDS-a

Koalicija se je s SDS-om dogovorila še za prilagoditev dopolnil dvema predlaganima amandmajema največje opozicijske stranke, ki sta bila pogoj za njihovo podporo. S tema posegoma v besedilo so v SDS-u, kot je povedal poslanec Rado Gladek, želeli ohraniti sedanja pomen in vlogo fiskalnega sveta, saj da so v vladnem predlogu prepoznali znake krnitve te vloge.

Je pa SDS umaknil predlog dopolnila, po katerem bi črtali zakonsko določilo, da administrativno-tehnične naloge za fiskalni svet opravljajo službe Računskega sodišča.

Predsednik Davorin Kračun je ob začetku seje odločno nasprotoval dopolnilu SDS-a, po katerem jim Računsko sodišče ne bi več zagotavljalo administrativno-tehnične podpore. "S takšnim popravkom je delovanje fiskalnega sveta tisti dan, ko začne zakon veljati, onemogočeno. Če sprejmemo kak odlog za prilagoditev, moral bi biti dolg, pa to ni racionalno. V primerjavi s polovico plače, kot v povprečju zdaj plačujemo za te storitve, bi morali plačevati tri do štiri plače."

Člani odbora zadovoljni z enotnostjo politike pri tem

Člani odbora so danes izrazili zadovoljstvo z enotnostjo politike pri tem vprašanju. Nekaj razprave pa je bilo o tem, kako bo na izvajanje fiskalnega pravila vplivala rast obrambnih izdatkov. Predvsem v vrstah opozicije so menili, da bo nova realnost vplivala na ta pravila, tako na ravni EU-ja kot doma.

Minister Boštjančič je strnil dogajanje na zasedanju finančnih ministrov članic EU-ja ta teden. Povedal je, da glede rasti izdatkov za obrambo oz. varnost v širšem pogledu v Svetu EU-ja ni dileme, še vedno pa potekajo usklajevanja glede načina krepitve teh izdatkov. V vsakem primeru bo šlo v glavnem za nov dolg, je pripomnil minister in dodal, da je v tem pogledu za povečanje ponudbe obrambne tehnologije v Evropi na mestu krepitev domače proizvodnje, tudi v Sloveniji, kar ima pozitiven vpliv na gospodarstvo.

Precej razprave je bilo po njegovih besedah o tem, da bo treba povečanju obrambnih izdatkov prilagoditi tudi obstoječe proračune. Razprava je tekla tudi o možnosti vključitve kohezijskih sredstev v projekte tehnologije za dvojno rabo in prilagoditve infrastrukture.

Glede tega, kaj to pomeni za nova fiskalna pravila, je mnenje Evropske komisije, da jih ne bo treba spreminjati, saj da so dovolj prožna. Slovenija se s tem strinja, je dejal Boštjančič.
Predvidena odstopna klavzula od spoštovanja srednjeročne fiskalne poti tako lahko pokriva tudi izdatke za obrambo, na ravni EU-ja pa, tako je povedal Boštjančič, poteka razprava o trajanju te klavzule in deležu izdatkov, ki bi jo pokrivala in se tako ne bi vključevala v elemente, na katerih temelji spoštovanje teh novih pravil.

Države EU-ja se strinjajo, da bi šlo za nacionalne odstopne klavzule, ki bi jih kolektivno vložile vse države, ki potrebujejo fiskalni prostor za povečanje obrambnih izdatkov, je ministra dopolnila generalna direktorica direktorata za ekonomsko in fiskalno politiko Katja Lautar.