Beseda reforma je po mnenju ekonomista Janeza Šušteršiča v zadnjih letih zvodenela in se uporablja za ukrepe, ki si tega nikakor ne zaslužijo. Za ukrepe bi bilo treba spet začeti uporabljati besede, kot so sekira, žaga ali skalpel, se je pošalil na poslovnem zajtrku gospodarskega kluba NSi-ja.

Glede sprememb pokojninske zakonodaje, ki jo trenutno usklajujejo socialni partnerji, je pripomnil, da spremembe pripravljamo samo zato, ker so del načrta za okrevanje in odpornost ter tako eden od mejnikov za prejem sredstev iz mehanizma EU-ja za okrevanje. "Narediti jih moramo tako, da bodo videti kot reforma, a bodo obenem čim manj boleče," je opisal.

Vprašanje pa je, ali reformo v tem trenutku sploh potrebujemo. Poudaril je namreč, da se je razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci v zadnjih letih izboljšalo, dvignila se je tudi efektivna starost upokojitve, nižji kot v preteklosti je transfer iz proračuna v pokojninsko blagajno.

Šušteršič sicer meni, da pokojninskega sistema, kot je zdaj, na dolgi rok zaradi demografije ne bo možno ohraniti in bomo morali zato preiti v sistem z več poudarka na kolektivnem ter individualnem dodatnem varčevanju ob nižjih prispevnih osnovah v obveznem zavarovanju ter minimalni zagotovljeni pokojnini.

Naraščanje javnofinančnih odhodkov

Šušteršič je opozoril na strukturno naraščanje javnofinančnih odhodkov. Od začetka tisočletja so se odhodki konsolidirane bilance javnih financ povečali za več kot 20 milijard evrov, medtem ko so prihodki v zadnjem obdobju ves čas okoli 40 odstotkov BDP-ja. V javni porabi si bo treba določiti prioritete, je bil jasen.

Tudi zakon o uravnoteževanju javnih financ, ki je bil v kontekstu evrske dolžniške krize sprejet v času njegovega ministrovanja, je bil, kot je spomnil, le majhen odklon navzdol v trendu rasti javne porabe. Ob pogledu nazaj bi si želel, da bi ga zasnovali bolj strateško in srednjeročno, a takrat pod pritiskom od zunaj "ni bilo časa za modrost".

Vladni predlog o fiskalnem pravilu, ki v zakonodajo za izvrševanje ustavno določenega fiskalnega pravila prenaša spremembe javnofinančnih pravil na ravni EU-ja, je po Šušteršičevem prepričanju medtem neskladen z ustavo in je "točno takšen, kot so si ga na finančnem ministrstvu želeli".

Moti ga, da se želi besedilu, da so prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, dodati dikcijo "če dolg sektorja država ostaja na preudarni ravni pod 60 odstotki BDP-ja ter je primanjkljaj sektorja država pod tremi odstotki BDP-ja in se oba tudi srednjeročno ohranjata pod to mejo".

Predlog zakona vidi kot škodljiv, saj da bo omogočal bistveno bolj ohlapno javnofinančno politiko. Ob tem je posvaril, da je tudi trenutna raven javnega dolga v BDP-ja, ki se ohranja pri 70 odstotkih, ob naraščajočem dolgu v absolutnih številkah in ob rastoči porabi nevarna.

Carine niso nikoli dobre

Šušteršič se je dotaknil tudi aktualnih trgovinskih trenj in carin, ki jih uvaja ameriški predsednik Donald Trump. Carine niso nikoli dobre, je podčrtal in dodal, da se o tem kljub siceršnjim različnim pogledom strinjajo praktično vsi ekonomisti. Učinke za gospodarstvo je sicer trenutno zaradi Trumpove nepremišljenosti težko izračunati, je pa zaradi tega oteženo načrtovanje podjetij.

Tudi proticarine po Šušteršičevem prepričanju niso dobra rešitev, razen če niso pogajalsko orodje. "Upam, da ta norost ne bo trajala," si je zaželel in pripomnil, da se ob vsem postavlja tudi vprašanje smiselnosti navdušenja med nekaterimi v slovenski politiki nad Trumpovo zmago na lanskih volitvah.

V pogovoru je bil kritičen še do zelenega dogovora EU-ja, ki da je bil zasnovan kot strategija rasti, a v praksi tega ni dosegel in je kvečjemu pripeljal še do večjega zaostanka za npr. Kitajsko. Sam se zavzema za tehnološke rešitve za zeleni prehod, ne za državne rešitve od zgoraj navzdol.

Kot slabe za gospodarstvo je ocenil tudi različne subvencije, ki da so se v zadnjih letih v Sloveniji razpasle, politiki pa tekmujejo, kdo jih bo dal več. Nekatera podjetja so okoli njih zgradile tudi svoje poslovne modele. Sam najboljšo spodbudo za gospodarstvo vidi v splošni nizki ravni davkov.