V evropski avtomobilski industriji je zaposlenih 3,4 milijona ljudi, ki skupno k evropskemu BDP-ju prispevajo malce manj kot osem odstotkov. V Sloveniji je ta delež še večji. Približno 40 tisoč zaposlenih v okoli 400 podjetjih ustvari desetino slovenskega BDP-ja. Upad naročil pa je praktično prizadel vse, najbolj tiste, ki proizvajajo električna vozila, so opozorili v četrtkovem Studiu ob 17-ih na Radiu Slovenija.

"Paradoksalno, najbolj prizadeta so tista slovenska podjetja, ki so stavila na zeleni prehod, se pravi na električne avtomobile. Imam podatke za kar resna velika podjetja, da marsikje v letnem načrtu zaostajajo tam nekje za 70 odstotkov, ne za 30," navaja ekonomist Marko Jaklič.

V Štore Steel, kjer imajo največji 30-odstotni upad naročil pri tovornih vozilih, zahtevne razmere skušajo nadzorovati z notranjimi rezervami, odpuščanj za zdaj ne bo, je odločen prvi mož Jani Jurkošek: "O odpuščanju ne razmišljamo. Gre namreč za to, da je zelo težko pridobiti ustrezen in kvaliteten kader, ki ga pravzaprav na trgu ni in ga sami usposobimo."

Prvi ekonomist GZS-ja Bojan Ivanc opozarja, da nujno prestrukturiranje ne pomeni konca avtomobilske industrije pri nas.

"Tudi del te industrije se bo iz Slovenije zelo verjetno selil južneje, bodisi v Bosno bodisi v Srbijo, kjer so nekoliko nižji stroški dela. So nekako cenovno bolj konkurenčni. V Sloveniji bo lahko verjetno ostalo samo tisto, kar bo vezano nekoliko bolj na dizajn, na storitev, mogoče na hitrost," pravi Ivanc.

In kaj trenutne razmere pomenijo za novomeški Revoz, ki naj bi proizvodnjo električnih twingov zagnal v letu 2026? Sodelujoči v Studiu ob 17-tih so razmeroma optimistični, češ da je to segment vozil, ki jih kupujejo cenovno občutljivi kupci. Torej marže ne bodo visoke, hkrati pa bodo stroški dela zaradi avtomatizacije in robotizacije proizvodnje nižji.