Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom in ki je po novem referenčna za evrsko denarno politiko, bo tako po novem pri 3,25 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta pri 3,40 oziroma 3,65 odstotka. Začetek veljavnosti novih obrestnih mer bo 23. oktober.
Odločitev za novo znižanje obrestnih mer po navedbah Sveta ECB-ja temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov in intenzivnosti delovanja denarne politike v gospodarstvu in finančnem sistemu.
Najnovejše informacije o inflaciji po oceni osrednjega organa evrske denarne politike kažejo, da se proces dezinflacije nadaljuje skladno s pričakovanji. Na obete za inflacijo vplivajo tudi nedavni kazalniki gospodarske aktivnosti, ki pa so slabši, kot je bilo pričakovano. Pogoji financiranja za prebivalstvo in podjetja ostajajo restriktivni.
Podatki o inflaciji so omogočili še tretje znižanje obrestnih mer letos
Evropski statistični urad Eurostat je v četrtek objavil, da je bila evrska inflacija na medletni ravni septembra pri 1,7 odstotka, kar je še 0,1 odstotne točke manj od prvotne ocene. S tem je prvič po juniju 2021 inflacija zdrsnila pod dva odstotka, kolikor je srednjeročni cilj ECB-ja.
Inflacija se bo v prihodnjih mesecih po pričakovanjih Sveta ECB-ja predvidoma zvišala, nato pa v prihodnjem letu upadala proti ciljni vrednosti dveh odstotkov.
Svet ECB-ja vztraja pri dikciji, da bo obrestne mere ohranjal dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo treba, da doseže cilj vzdržne vrnitve na ciljno inflacijo. Pri tem se bo o ukrepih še naprej odločal od seje do seje na podlagi podatkov. Decembra bodo imeli varuhi evra na mizi tudi najnovejše napovedi glede inflacije in gibanja BDP-ja.
Lagarde: Previsoka rast cen hrane
Predsednica ECB-ja Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta povedala, da je bila prav seja na Brdu pri Kranju prikaz tega pristopa sprotnega prilagajanja denarne politike na podlagi podatkov.
Vsi podatki so tako kazali v isto smer in tudi vse raziskave so govorile enako zgodbo, to je zniževanje inflacije. To je člane sveta navdalo s prepričanjem, da se evrska inflacija uspešno znižuje.
Čeprav bo decembra na voljo še precej več novih podatkov in napovedi, so v zadnjih petih tednih dobili toliko informacij, da so se lahko jasno odločili, kot so se. Nad padanjem inflacije so bili vsaj malo presenečeni, niso pa bili Eurostatovi podatki o inflaciji edini, ki so jih upoštevali, saj imajo na mizi celo paleto podatkov.
"Ali smo zlomili vrat inflaciji? Ne. Smo na poti, da to naredimo? Da," je zatrdila Francozinja in opomnila na še vedno previsoko rast cen hrane, na katere je prebivalstvo najbolj občutljivo. Pri tem je ponovila, da se v svetu zavedajo, da bo v prihodnjih mesecih inflacija nekoliko poskočila.
Vztrajala je tudi, da je denarna politika ECB-ja trenutno nedvomno še naprej restriktivna, tudi po današnjem znižanju. "Ni pa tudi dvoma, da še nismo na poti vzdržnega zniževanja inflacije proti ciljni ravni," je dodala.
Na vprašanje, zakaj se ni svet glede na slabše podatke o gospodarski aktivnosti odločil za korenitejši rez obrestnih mer, je Lagarde odgovorila, da je bil na mizi le predlog glavnega ekonomista ECB-ja Philipa Lana za znižanje za 0,25 odstotne točke. Bili so pogovori in razprave, a na koncu smo takšno znižanje enoglasno podprli kot najprimernejše, je dejala Francozinja na čelu ECB-ja.
Povedala je, da trenutna gibanja v gospodarstvu, ki so slabša od pričakovanih, v razpravah upoštevajo, ko gre za učinek na stabilnost cen oz. na pot srednjeročnega zniževanja inflacije proti dvoodstotnemu cilju.
Čeprav še vedno prevladujejo tveganja, da bo gospodarska rast nižja od trenutnih ocen, na podlagi podatkov, ki jih imajo, v svetu ECB-ja ne vidijo nevarnosti recesije v evrskem območju.
Tudi če je ena od velikih evrskih držav v težavnejšem položaju, trenutno je to Nemčija, to po pojasnilih Lagarde ne pomeni, da so učinki povsod po območju z evrom enaki. Je pa lahko drugače po posameznih panogah, je dodala in omenila avtomobilsko industrijo.
Zasedanje ECB-ja tokrat v Sloveniji
Svet ECB je v sredo in četrtek v okviru rednih gostovanj zunaj Frankfurta enkrat na leto zasedal na Brdu pri Kranju. Gostitelj, guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, je izrazil veliko veselje, da je lahko slovenska centralna banka gostila najvišji denarni organ v območju z evrom. Spomnil je, da je zaupanje v skupno valuto v Sloveniji najvišje med članicami, dogajanje ta teden in sprejete odločitve pa bodo po njegovem prepričanju to zaupanje še okrepili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje