Na ministrstvu za kmetijstvo je potekal prvi krog pogajanj o izboljšanju razmer v mlečnem sektorju, ki so ga, kot je po koncu pogajanj v nagovoru zbranim mlekarjem in predstavnikom medijev v Ljubljani poudaril predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, kmetje s predstavniki v verigi zahtevali zaradi velikih težav v mlečnem sektorju. "Stanje v mlečnem sektorju je zelo kritično," je opozoril. Kmetje so po njegovih besedah izpostavljeni dnevnim cenam repromateriala. Spomnil je na nenehne podražitve krmil, posebej koruze in soje, pa tudi drugih komponent. "Da ne govorim o umetnih gnojilih, ki so se zelo podražila," je dodal.

Pri tem pa je povprečna odkupna cena mleka v Sloveniji s 35,9 centa na kilogram med najnižjimi v EU-ju – nižjo imajo samo na Portugalskem, je povedal Medved. Sindikat zato zahteva takojšnje zvišanje odkupne cene mleka za pet centov, na 42 centov na kilogram, kolikor je povprečje v Uniji.

Kmetje so na pogajanja prišli še z nekaterimi drugimi zahtevami. Zavzeli so se za oblikovanje transparentnega in vzdržnega modela oblikovanja cene na mesečni ravni, ki bo vključeval tudi obračun surovega mleka na utežno enoto, in ne na volumensko (na kilogram, ne več na liter, tako kot imajo to urejeno v drugih državah EU) ter plačilo mlečne maščobe v celoti, ne le do določenega deleža (v številnih primerih le do 4,2 odstotka).

Udeleženci sestanka so privolili v večino zahtev kmetov, pri čemer naj bi podrobnosti še dorekli, z izjemo takojšnjega dviga odkupne cene mleka za pet centov na kilogram. Dogovoriti se za to zahtevo že danes bi bilo preoptimistično, je v izjavi po pogajanjih dejal kmetijski minister Jože Podgoršek. "Vsakdo potrebuje svoje kalkulacije," je menil, pri tem pa dodal, da so bili trgovci na današnjih pogajanjih vendarle proaktivni.

"Trgovci so pripravljeni na večjo dinamiko sprememb cenikov do mlekarn, torej navzdol. To je zame zelo pomembna informacija, zato da se lahko vendarle dogovori za morebiten dvig cene v javnosti na način, da s tem rešujemo prvega v verigi, kmeta, da ta člen ne poči," je navedel minister. Sam pa se je že "jasno postavil na izhodišče, da moramo v čim krajšem času priti do povprečne cene v EU-ju".

Medved je pogajanja označil za "pomemben korak naprej", pričakuje pa še tudi ureditev cen. "Nekatere kmetije so zelo zadolžene, in če se cene ne bodo uredile, se kmetije ne bodo več mogle nadalje ne razvijati ne obstajati," je posvaril. Zvišanje cen je nujno "za ohranjanje slovenskega podeželja", je še dejal in dodal, da je upal, da se bodo pogajanja nadaljevala že v petek, a so se na koncu deležniki v verigi dogovorili za vnovično srečanje v ponedeljek.

Florjančič (Zadružna zveza): Slovenski kmetje potrebujejo odgovor zdaj

Pozneje se je oglasil tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, ki se strinja, da je položaj resen tako pri kmetih kot v živilskopredelovalni industriji. Zato je potrebna takojšnja uskladitev cen s stroškovnimi razmerami v prireji mleka, vzpostavitev vzdržnega modela oblikovanja odkupne cene surovega mleka v bližnji prihodnosti in pravična porazdelitev vrednosti v celotni verigi. "Cene vhodnih surovin resda rastejo po celotnem EU-ju, in čeprav imajo evropske mlekarne tudi podobne težave, omogočajo svojim dobaviteljem višje cene kot slovenske mlekarne," je poudaril.

Prvi mož Zadružne zveze, ki prek zadrug članic povezuje družinske kmetije, ki pridelajo kar 80 odstotkov slovenskega mleka za predelavo v mlečne proizvode, je še opozoril, da "slovenski kmetje potrebujejo odgovor zdaj". "Zato pozivam vse člene verige k razumnim odločitvam, ki bodo omogočile kmetom ohranitev dejavnosti in potrošnikom dostop do kakovostnih slovenskih živil po razumnih cenah. Dvig cen je potreben čez celo verigo, vendar se povečanje odkupne cene surovega mleka lahko naprej v verigi, tudi v drobnoprodajni ceni za končnega potrošnika, odrazi kvečjemu v enakem nominalnem dvigu, in ne enakem odstotku," je še dejal.

Slovenija ima na področju mleka okoli 130-odstotno samooskrbo. Podgoršek je priznal, da z zaskrbljenostjo spremljajo vreme in da suša že kaže prve posledice, "zlasti na peščenih tleh so žita že zelo prizadeta". Poleg tega je spomnil na težave pri dobavi gnojil. "A mlečni sektor je za zdaj vendarle še stabilen, in kolikor poznam resne kmete, imajo načeloma kar nekaj zaloge krme, ker imamo nekaj ugodnih let za sabo, neki manjši odmik od običajnih let pa načeloma takoj ne bi smel puščati posledic," je sklenil.

Sindikat kmetov so na sestanku podprli v Zadružni zvezi Slovenije. Slednja preko zadrug članic povezuje družinske kmetije, ki pridelajo 80 odstotkov slovenskega mleka za predelavo v mlečne proizvode. Po navedbah zveze so slovenski kmetje med letoma 2013 in 2021 prejeli za skupno 158,8 milijona evrov manj plačila, kot bi ga, če bi prejemali povprečno evropsko odkupno ceno mleka.