"Sklenitev sporazuma predstavlja za mariborsko nadškofijo zaključek enega izmed težjih obdobij v njenem obstoju, hkrati pa pomeni nov začetek v izpolnjevanju osnovnega poslanstva Cerkve, ki se uresničuje na področjih oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti," pravijo v Nadškofiji Maribor.

Za poplačilo dolgov so namenili praktično vse svoje premoženje, višina končnega poplačila večine upnikov pa bo odvisna od tega, kako uspešno bodo lahko premoženje unovčili.

Pozdravili so aktivno sodelovanje bank ter vseh drugih upnikov in se zahvalili sosednji škofiji Gradec-Seckau, ki naj bi jim pomagala s strokovno pomočjo in svetovanjem v postopku pogajanj. Ali jim je graška škofija priskočila na pomoč tudi z odkupom določenih nepremičnin, o čemer se je v medijih precej pisalo, v mariborski nadškofiji niso pojasnili.

Tudi o drugih podrobnostih dogovora ni veliko znano, zgolj to, da se nanaša le na obveznosti nadškofije in da gre, glede na nastale finančne razmere, za dober kompromis.

Časopis Dnevnik je že konec januarja poročal o dogovoru za dolgoročni reprogram obveznosti z Banko Sparkasse, ki je v avstrijski lasti in jo vodi nekdanji član uprave NKBM-ja Andrej Plos. Nadškofija je zadolžena pri najmanj štirih slovenskih bankah v tuji lasti, poleg banke Sparkasse še pri bankah Raiffeisen, BKS Bank in Unicredit. Leta 2020 mora poravnati za 26,2 milijona evrov obveznosti, za kar bo morala plačevati šestodstotno letno obrestno mero.

Kmalu pričakujejo novega nadškofa
Na mariborski nadškofiji ob tem poudarjajo, da je bilo zadnja leta izvajanje pastoralne dejavnosti zaradi napornega iskanja rešitve finančne situacije in s tem negotove prihodnosti mnogokrat oteženo. Zdaj upajo, da bo v prihodnje kljub zelo omejenim finančnim virom mogoče učinkoviteje načrtovati in uresničevati pastoralno dejavnost.

K temu bo zagotovo pripomoglo tudi imenovanje novega nadškofa, ki ga očitno v Mariboru pričakujejo kmalu. Nadškofovski sedež se je v Mariboru skupaj z ljubljanskim izpraznil konec julija 2013. Zaradi vloge pri poslovnih odločitvah, ki so privedle do finančnega zloma mariborske nadškofije, sta takrat po papeževem pozivu odstopila tedanja nadškofa Anton Stres in Marjan Turnšek.

Lipovšek nadškofijo vodi iz Celja
Medtem ko je vodenje ljubljanske nadškofije že lani prevzel Stane Zore, se v Mariboru to doslej še ni zgodilo. Pričakovanja, da imenovanja novega nadškofa verjetno ne bo pred sklenitvijo dogovora z upniki, so se uresničila, za zdaj pa še ni jasno, ali bo tudi velikonočna opravila v Mariboru še opravil začasni apostolski administrator Stanislav Lipovšek, ki vse od odhoda Turnška mariborsko nadškofijo vodi kar iz Celja.

Postopek za imenovanje novih nadškofov vodi apostolski nuncij. Ta v skladu z zakonikom cerkvenega prava naredi poizvedbe in pripravi seznam treh kandidatov. Osebno mnenje in mnenje škofov o treh predlaganih kandidatih nato pošlje Svetemu sedežu. Postopek izbire nadškofa v Vatikanu nadaljuje kongregacija za škofe, ki papežu v imenovanje predlaga eno ime.

Finančni polom udaril tudi slovensko gospodarstvo
Težki časi za mariborsko nadškofijo so se začeli leta 2011, ko so v italijanskem tedniku L'Espresso razkrili razsežnosti finančnega poloma. Kljub več poskusom sanacije so se med novembrom 2011 in februarjem 2012 v stečaju znašli tako Gospodarstvo Rast, prek katerega je nadškofija vodila gospodarske dejavnosti, kot oba finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva.

Upniki Gospodarstva Rast so v stečajnem postopku prijavili za 306,4 milijona evrov terjatev, upniki Zvona Ena za dobro milijardo evrov, upniki Zvona Dva pa za dobrih 407,5 milijona evrov terjatev. Najbolj je v cerkvenih poslih nasedla Nova Ljubljanska banka, ki je v vseh treh postopkih skupaj prijavila za nekaj sto milijonov evrov terjatev. Finančni polom mariborske nadškofije je imel velike posledice za slovensko gospodarstvo, saj so se v težavah znašla številna dobro stoječa podjetja, v katerih sta bila lastniško navzoča oba Zvona.