"Zato je tako odločitev še težje sprejeti. Toda Cerkev je hierarhično zgrajena," je dejal na tiskovni konferenci apostolski administrator ljubljanske nadškofije Andrej Glavan. Za Odmeve pa je poudaril, da je nadškofa Antona Stresa in Marijana Turnška doletela objektivna krivda, subjektivne pa on pri njiju ne vidi.
Ob izražanju podpore Stresu in Turnšku je Glavan še dodal, da "bolijo izjave nekaterih nedobronamernih ljudi in celo klerikov, ki pravijo, da odstop in opravičilo ne zadoščata, ampak bi morala mariborska nadškofija delničarjem škodo tudi povrniti. Kako naj škofija, ki je na beraški palici, kar koli povrne?" Na vprašanje voditeljice Odmevov Rosvite Pesek, ali bo ljubljanska nadškofija finančno pomagala mariborski, pa je dejal, da to ne gre, saj bi bili proti temu verjetno tudi duhovniki in verniki.
Slovenska Cerkev ni bogata
Glavan je pojasnil, da večina škofij in župnij, razen ljubljanske, ki ima nekaj premoženja, komaj životari in ne more pomagati mariborski škofiji. To je po njegovih besedah izključeno, tudi zato ker gre za 800 popolnoma samostojnih, avtonomnih pravnih oseb, ki druga za drugo ne odgovarjajo. "Slovenska Cerkev ni bogata. Mariborska škofija ni pošiljala milijonov v davčne oaze, ti milijoni so v bankah in podjetjih, ki jih je država zaplenila. Vsa posojila so v podjetjih, ki jih je država zaplenila, in škofija nima nobene ingerence več nad njimi."
Sprejela sta objektivno odgovornost
Kot je pojasnil generalni tajnik SŠK-ja Tadej Strehovec, ni treba pričakovati ustanovitve sklada za povrnitev škode malim delničarjem, oškodovanih v finančnih poslih mariborske nadškofije. "Mariborska nadškofija ni jamčila z vsem svojim premoženjem, zato je težko pričakovati, da bo izplačala vložke malih delničarjev. Izgubili so vsi - mali delničarji, največjo izgubo - 27 milijonov - pa je imela prav mariborska nadškofija, ki je verjetno največja žrtev tega finančnega stanja v povezavi s Holdingom Zvon ena in Zvon dve," je dejal Strehovec. Ponovil je, da nekdanji nadškof Stres ni sklepal poslov, na vprašanja javnosti pa naj odgovarjajo člani uprav holdingov. "Oba nadškofa sta z odstopom sprejela le objektivno odgovornost, njuna poteza ne pomeni, da sta spoznana za kriva po civilnem ali kanonskem pravu," je dodal.
Glavan ne želi postati nadškof s polnimi pooblastili
Napovedal je, da bo ljubljansko nadškofijo upravljal iz Novega mesta. Izrazil je upanje, da bo novi nadškof čim prej izbran. Njegovo delovanje ne bo nič drugačno, kot je bilo v času predhodnika Stresa, in sicer tudi zato, ker ima apostolski administrator podobno vlogo kot vršilec dolžnosti oziroma opravlja le tekoče posle. Na vprašanje, ali utegne prav on postati ljubljanski nadškof in metropolit s polnimi pooblastili, pa je Glavan takole odgovoril: "Tega ne bi sprejel pri svojih letih - pogledujem proti 75. letu - in pri svojem zdravstvenem stanju."
Kardinal Rode iskal primernejšo odločitev od razrešitve
Kardinal Franc Rode je ob tem zapisal, da je v tej zadevi "storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi se našla najbolj primerna rešitev, vendar v zavesti, da je končna odločitev v rokah svetega očeta". Po mnenju Rodeta odhod dveh "zglednih pastirjev" ne bi smel načeti zaupanja slovenskih vernikov v Cerkev, katere vogelni kamen je Kristus.
V Slovenski škofovski konferenci pa so zaskrbljeni zaradi napovedanega predloga vlade, da obdavči objekte, v katerih se izvaja verska dejavnost in ki bo v primeru uveljavitve prav gotovo pripeljal do omejevanja verske svobode, so opozorili.
Na tiskovni konferenci je še bilo slišati, da je bilo nekdanjima nadškofoma Stresu in Turnšku svetovano, da se za eno leto umakneta iz javnosti. Zato se včeraj nista odzvala na številne novinarske prošnje za dodatna pojasnila ob odstopu. Nastop v oddaji Radia Ognjišče pa je bil namenjen vernikom, so še pojasnili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje