Po davčni oprostitvi, ki je v veljavi do 31. decembra 2017, je davkov oproščen dobiček od oglaševanja, prodaje izdelkov, uvoz in katera koli druga dejavnost, povezana z organizacijo iger.

"Gre še za eno manifestacijo privilegijev, ki jih uživajo danes multinacionalke po vsem svetu," je za BBC povedal Antonio Martins, direktor brazilskega novičarskega portala Outras Palavras. "Pri tem ne gre za osamljen dogodek, ki bi bil omejen zgolj na največji športni dogodek."

V Braziliji živi 37 milijonov ljudi v hudi revščini, brazilsko gospodarstvo je sredi recesije, začasna vlada predsednika Michela Temerja pa je sprejela stroge varčevalne ukrepe. Hkrati pa bo država zaradi omenjene davčne oprostitve izgubila približno milijardo dolarjev v davčnih dohodkih, navaja BBC.

OI kot hudo finančno breme
Po besedah Naomi Fowler iz aktivistično-analitične skupine Tax Justice Network je oprostitev davkov korporacijam predpogoj, ki ga vsilijo kateremu koli kandidatu, ki gosti večji športni dogodek. "Vsaka država mora sprejeti, da bo postala v času dogodka davčna oaza za ta podjetja," razlaga Fowlerjeva.

Med glavnimi pokrovitelji OI v Riu 2016 najdemo korporacije, kot so Coca-Cola, McDonald's, Visa, Bridgestone, Samsung, Panasonic, Omega, Procter & Gamble, General Electric, Nissan, Globo, Nike, Microsoft in Airbnb.

Po navedbah organizatorjev so olimpijske igre priložnost za državo gostiteljico, da privabi turiste, vloži v infrastrukturo in promovira zdrav življenjski slog med svojimi državljani, je pa tudi res, da za večino gostiteljic pomenijo hudo finančno breme, po igrah pa jim namesto zaslužka ostanejo dolgovi, zato morajo poseči po strogih varčevalnih ukrepih.

Ni čudno, da je predvsem zato dejansko vse manj držav, ki si želijo organizacijo OI. Zimske olimpijske igre 2022 so na primer dobile vzdevek "olimpijske igre, ki jih nihče noče gostiti", potem ko so se umaknili prav vsi kandidati razen dveh, Almatyja in Pekinga. Igre je nazadnje (v ne prav ostri konkurenci) dobil Peking.