Banka Slovenije je v jesenski napovedi zvišala obete gospodarskih gibanj za letos. Spomladi je napovedovala 2,2-odstotno rast, zdaj pričakuje 2,6-odstotno. V prihodnjih dveh letih bo ta 1,9-odstotna oz. 2,2-odstotna, medtem ko jo je spomladi ocenila na 1,8 oz. dva odstotka.

Če je GZS še maja napovedoval 2,1-odstotno gospodarsko rast, pa po novem pričakuje 2,5-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti. Za 2016 ostaja pri napovedani 1,8-odstotni rasti.

Rast poganja tudi zasebna potrošnja
Viceguvernerka Mejra Festić je povedala, da se je struktura gospodarske rasti začela izboljševati, saj rasti ne poganja samo izvoz, ampak tudi zasebna poraba.

Domača potrošnja je večja od tujega povpraševanja, k njeni rasti pa so največ prispevala gospodinjstva. Realna masa plač se je zaradi večje zaposlenosti, ki je dosegla predkrizno raven, in deflacije povečala. Pričakujemo lahko tudi rast porabe trajnih dobrih, predvsem za stanovanja, saj so gospodinjstva doslej varčevala in so to trošenje odlagala v prihodnost, je dejala.

Izvoz se je ob padcu izvoza v Rusijo preusmeril še na netradicionalne trge. Izvozniki so zaradi depreciacije evra bolj konkurenčni na trgih zunaj evrskega območja. Pričakovanja so pozitivna tudi zaradi napovedi v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije, ki kljub znižanim pričakovanjem glede globalne gospodarske rasti ostajajo stabilne.

Izboljšana struktura kapitala podjetij - povečanje deleža lastniškega kapitala glede na dolžniški - ustvarja model vzdržne gospodarske rasti, pravi Festićeva. Investicije podjetij bodo v prihodnosti po oceni Banke Slovenije ublažile padec izvoznega potenciala zaradi njihovega dosedanjega dezinvestiranja.

BDP do konca 2017 na predkrizni ravni?
Banka Slovenije pričakuje, da bo BDP do konca leta 2017 dosegel raven pred krizo, da pa bo gospodarstvo v slabšem stanju, kot je bilo takrat. Brezposelnih naj bi bilo namreč 30.000 oseb več, zasebna potrošnja bo nižja, izvoz bo sicer rasel, a prepočasi za približevanje povprečju območja evra. Težava bo tudi dolg države, ki se v treh letih bistveno ne bo zmanjšal, tako da bo breme plačevanja obresti ostalo visoko, pri okoli milijardi evrov.

Da bi zagotovili bolj robustno rast, bi bilo treba izboljšati poslovno okolje, med drugim glede plačilne discipline, korupcije, odzivnosti javne uprave in učinkovitosti pravnega reda.

Pomembni notranji in zunanji dejavniki
Med zunanjimi dejavniki, ki bi lahko vplivali na uresničitev pričakovanj glede gospodarske rasti, so morebitne spremembe ukrepov Evropske centralne banke, gibanje cen nafte, med drugim zaradi vrnitve Irana na trg, ter padec tujega povpraševanja v luči morebitne poglobitve recesije v Rusiji in Braziliji, slabšanje gospodarskih kazalcev na Kitajskem, afera Volkswagen ter zapiranje meja zaradi beguncev.

Med notranjimi dejavniki sta dogovor o plačah v javnem sektorju - morebitno zvišanje plač bi od vlade zahtevalo reze na drugih področjih, tako da naj v skupnem na višino rasti ne bi bilo vpliva - ter investicije države. Slednje naj bi se letos povišale za 10 odstotkov, a glede na stanje v prvih sedmih mesecih še ni moč sklepati, da se bo to uresničilo, pravi centralna banka.

GZS pa v današnji objavi pojasnjuje, da letošnja rast ne bo dosegla lanske triodstotne tudi zaradi tega, ker je lanska rast temeljila predvsem na zaključku kohezijskih projektov, ki jih je letos bistveno manj.

A v zbornici ugotavljajo, da je gospodarstvo uspelo izpad javnih sredstev za investicije deloma nadomestiti z rastjo izvoza ob rastoči industrijski proizvodnji, z višanjem izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, ki so jim sledili pozitivni premiki na trgu dela. K ugodnim pogojem gospodarjenja in financiranja so medtem prispevale padajoče cene vhodnih surovin (kovin, energentov), šibak evro in nizke obrestne mere.

Nižja napovedana gospodarska rast v prihodnjem letu je po navedbah GZS-ja posledica pričakovanega padca investicijske potrošnje zaradi izpada financiranja z evropskimi sredstvi ob prehodu v izvajanje novega večletnega finančnega obdobja in v luči umiritve na izvoznih trgih.

Ob vsem tem naj bi stopnja anketne brezposelnosti z letošnjih 9,4 odstotka prihodnje leto vseeno upadla na 8,9 odstotka. Bruto plače naj bi se letos realno zvišale za 1,1 odstotka, prihodnje leto pa za 1,5 odstotka.

Kljub razmeroma visoki gospodarski rasti, ki traja od zadnjega četrtletja 2013, pa v GZS-ju opozarjajo, da se Slovenija še naprej sooča s strukturnimi izzivi: visokim javnofinančnim dolgom, pomanjkanjem strateških investicij s pozitivnimi multiplikativnimi učinki, dolgoročno brezposelnostjo, staranjem prebivalstva in s tem povezano krizo zdravstvenega in pokojninskega sistema ter visoko obdavčitvijo dela.

GZS: Letos bistveno manj kohezijskih projektov
GZS pa v današnji objavi pojasnjuje, da letošnja rast ne bo dosegla lanske triodstotne tudi zaradi tega, ker je lanska rast temeljila predvsem na zaključku kohezijskih projektov, ki jih je letos bistveno manj.

A v zbornici ugotavljajo, da je gospodarstvo uspelo izpad javnih sredstev za investicije deloma nadomestiti z rastjo izvoza ob rastoči industrijski proizvodnji, z višanjem izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, ki so jim sledili pozitivni premiki na trgu dela. K ugodnim pogojem gospodarjenja in financiranja so medtem prispevale padajoče cene vhodnih surovin (kovin, energentov), šibak evro in nizke obrestne mere.

Nižja napovedana gospodarska rast v prihodnjem letu je po navedbah GZS-ja posledica pričakovanega padca investicijske potrošnje zaradi izpada financiranja z evropskimi sredstvi ob prehodu v izvajanje novega večletnega finančnega obdobja in v luči umiritve na izvoznih trgih.

Ob vsem tem naj bi stopnja anketne brezposelnosti z letošnjih 9,4 odstotka prihodnje leto vseeno upadla na 8,9 odstotka. Bruto plače naj bi se letos realno zvišale za 1,1 odstotka, prihodnje leto pa za 1,5 odstotka.

Strukturni izzivi ostajajo
Kljub razmeroma visoki gospodarski rasti, ki traja od zadnjega četrtletja 2013, pa v GZS-ju opozarjajo, da se Slovenija še naprej sooča s strukturnimi izzivi: visokim javnofinančnim dolgom, pomanjkanjem strateških investicij s pozitivnimi multiplikativnimi učinki, dolgoročno brezposelnostjo, staranjem prebivalstva in s tem povezano krizo zdravstvenega in pokojninskega sistema ter visoko obdavčitvijo dela.