Mesarič, ki je Novo KBM vodil od sredine leta 2002 do aprila 2005, je dejal, da je bila ta prodana "za drobiž". Na vprašanje, za koliko bi morala biti prodana, je dogovoril z navedbami: "Ne bom komentiral številke. A če je kupec lahko v enem letu pokril kupnino in je ob tem imel še dobiček, potem nekaj ni v redu."

Na zaslišanju je večinoma govoril o svojem delovanju v NLB Montenegrobanki iz Črne gore, ki jo je vodil od marca 2006 do sredine 2011 in v času, ko je NLB vodil Marjan Kramar. "Naredili smo bistveno večjo luknjo, ker nismo deleža v NLB-ju prodali, kot je bilo dogovorjeno, in ker smo Novo KBM prodali za drobiž. Ob tem se nihče ne vpraša, kaj se je zgodilo s Poštno banko," je dejal.

"V Črni gori smo bili uspešni"
"Neka banka v Evropi, ki je bila sočasno s slovenskimi udeležena v bančni luknji, je naredila luknjo skoraj 40 milijard evrov, a so ji regulatorji dovolili, da je pet, šest let poslovala naprej. Kaj pa pri nas? V tistem času so postavljali prihod trojke in oblast je privolila v marsikaj," je obrazložil, zakaj meni, da je velikost bančne luknje v Sloveniji precenjena.

Svoje delo v Črni gori je "v danih razmerah" ocenil za uspešno. Ni pa mogel odgovarjati na nekatera konkretna vprašanja, saj sta, kot je dejal, on in banka v kazenskem postopku. Po pisanju medijev se preiskuje zloraba položaja pri poslih s podjetjem Melagonija-Primorka, ki ga je financiral tudi NLB.

Podaljšali dve tretjini posojil
Mesarič je Montenegrobanko vodil v času nepremičninskega razcveta. V Črni gori je po njegovih besedah po osamosvojitvi nastala srečna zgodba, saj so zemljišča, ki niso bila vredna nič, postala pomembna za gradnjo. "Obrat je pomenil, da so ljudje, ki so zemljo prodali, kupovali stanovanja v Podgorici in v Beogradu. Tam pa so gradila podjetja, ki so bila sposobna to delati, in mi smo tako kot druge banke financirali projekte," je povzel.

"Zagotovo smo sprejeli kakšno napačno odločitev, a vedno v interesu banke in komitentov," je poudaril. Tako je šlo tudi v zgodbah podaljševanja posojil, pri čemer so "iskali vse mogoče rešitve". Po njegovem mnenju to, da je bilo treba podaljšati dve tretjini posojil, ni dober podatek, a obvladljiv.

"Božoviću nismo delali usluge"
O poslih podjetja MCC Engineering, danes v stečaju, v lasti poslovneža Predraga Božovića je med drugim povedal, da pri podaljševanju posojil ni šlo "za nikakršne usluge", da je stanovanje v stavbi, ki jo je gradilo to podjetje, plačal in da pri tem poslu niso dajali obvodnih posojil, temveč posojila družbam, ki so v projektih sodelovale.

Po njegovem mnenju je za stanje, da je ob stavbi, v kateri je imela banka sedež, danes nedokončan skelet, kriva tudi odločitev vodstva banke po njegovem odhodu. "Zanimivo, kako spremenjena sestava vodstva ali politike vpliva na nekatere zadeve," je dejal in pojasnil, da bi morali tisto dograditi, ker bi tam imelo prostore nemško veleposlaništvo: "Poslovno je pametno, da se to konča, a iz meni neznanih razlogov se to ni zgodilo."