Gospodarska in finančna kriza je močno prizadela tudi slovenske medije, še posebej tiskane. Večini se že vrsto let zmanjšujejo oglaševalski prihodki kot tudi naklade. Odpuščanja novinarjev in drugih zaposlenih postajo vsakdanjik, saj so se za takšne poteze odločili pred časom v Žurnalu, najbolj sveža primera pa sta največja komercialna televizijska hiša Pro Plus (Pop Tv, A kanal …) in Dnevnik.

Težava medijev pa ni samo težek gospodarski položaj, temveč tudi njihovo lastništvo, saj lastniki skušajo za poplačevanje svojih dolgov iz preteklosti iztisniti čim več. Tudi na račun zmanjševanja stroškov.

Med časopisnimi hišami, ki imajo težave s svojim lastništvom, je tudi Večer, ki ga večinski lastniki, časopisna hiša Delo, ki je v lasti Pivovarne Laško, tudi zaradi odločitve varuha konkurence skušajo že skoraj štiri leta neuspešno prodati.

Neuradno naj bi se za Večer zdaj zanimala Styria
Po precej sporni zgodbi o prodaji Večera podjetju 3lan, v kateri je šlo po mnenju protikorupcijske komisije tudi za koruptivna dejanja, ter neuspeli prodaji nemškemu podjetju Medici naj bi se po poročanju Dnevnika za nakup Večera zanimal avstrijski založnik Styria, ki je že dalj časa prisoten na teh prostorih in ima lastniške deleže v Žurnalu in Dnevniku, še več naložb pa ima na Hrvaškem.

Styria pa naj ne bi bil edini interesent za nakup Večera, saj naj bi se za morebiten odkup začeli zanimati tudi nekateri zaposleni v Večeru. Predsednik sindikata Večerovih novinarjev Bojan Bauman je za MMC povedal, da so sicer o svoji nameri že obvestili sedanje lastnike oziroma posrednike KPGM-ja, ki v imenu Dela prodajajo Večer. Vendar so jim razložili, da ima trenutni potencialni kupec možnost ekskluzivnih pogajanj do 19. julija.

Zaposleni v Večeru zainteresirani za notranji odkup
"Na zboru delavcev smo oblikovali skupino šestih ljudi, ki je prevzela priprave za notranji odkup. V anketi je 105 od 165 ljudi izrazilo pripravljenost, da bi sodelovali v notranjem odkupu," pravi Bauman. Toda glede na dejstvo, da naj bi bila neuradna odkupna cena za 80 odstotkov delnic Večera najmanj okoli 2,5 milijona evrov ali še celo več, bi to pomenilo, da bi moral vsak sodelujoči v odkupu potencialno primakniti okoli 25.000 evrov.

"Res je, da so ljudje že zdaj zadolženi. Ne vem pa, ali je pri vseh dozorelo spoznanje, da je trenutek za odkup ugoden in da ugodnejšega ne bo. Tudi cena ne bo tako nizka, kot je zdaj," še opozarja Bauman.

V prihodnje naj bi k odkupu skušali pritegniti tudi honorarne sodelavce, organizirali pa bodo tudi javno tribuno, kjer bodo predstavili idejo in pozvali na pomoč gospodarstvo. "Cilj je, da Večer ostane tak, kot je, tudi lastniško v lokalnih okvirih," pravi Bauman. Kar zadeva morebitnega strateškega partnerja, pa si želijo najti nekoga, ki se ne bo vtikal v medijske vsebine.

Toda kaj če jim posel spelje potencialni kupec, s katerim se ekskluzivno pogaja Delo? Bauman meni, da ta nima velike prednosti, ker pri ponudbi za odkup baje niso ravno radodarni. Po neuradnih informacijah je znesek nekajkrat nižji, kot so za Večer plačali njegovi sedanji lastniki.

Gorenjski glas zdaj lažje diha
Večer ne bi bil prvi primer, da so zaposleni postali lastniki medija, saj se je to konec marca zgodilo v Gorenjskem glasu, kjer so od Gorenjske banke zaposleni odkupili 82-odstotni delež in Domel holding, ki je sicer tudi v lasti zaposlenih, upokojencev in nekdanjih zaposlenih, s čimer so se pred leti ubranili sovražnega prevzema.

"Prve izkušnje so dobre. Glavna sprememba je v tem, da lahko delamo precej mirneje, saj ni več nevarnosti, da nas bi kdo prevzel in izčrpal. Časi pa so težki in ne gre pričakovati kakšnih velikih dobičkov. Trenutno so pomembnejše redne plače," za MMC pojasnjuje direktorica Gorenjskega glasu Marija Volčjak.

Odkup Gorenjskega glasu je bil po njenih besedah vseeno lažji, ker je pač Večer precej večja medijska hiša. Koliko pa so plačali za odkup, je skrivnost, v javnosti pa so se pojavljali podatki o 800.000 evrih.

"Moje mnenje je, da je najbolje za medije, da jih imajo v lastništvu novinarju. Gre za specifičen poklic, Slovenija je majhna in ima majhen trg. Naklade so takšne, kot so, ne gre ravno za zelo profitno dejavnost," pravi Volčjakova. "Presenetila pa me je tudi izjemno pozitivna reakcija bralcev. Večina odzivov je bila, da je prav, da imajo časopis v rokah novinarji. Prav tako našo odločitev podpirajo tudi oglaševalci," še dodaja.

Gregor Cerar