Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Branko Meh je v pismu predsedniku vlade Janezu Janši in gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku pozval k upoštevanju pozivov obrtnikov in podjetnikov. "Če želimo preprečiti množična odpuščanja in zapiranja podjetij, moramo dovoliti temu ranljivemu segmentu gospodarstva, da lahko spet dela, seveda ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov," je dodal.
Pričakovati je, da vlada temu pozivu za zdaj še ne bo sledila. Kot je razvidno iz predloga novega odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga ter storitev potrošnikom v Sloveniji, ki so ga pripravili na gospodarskem ministrstvu, namerava vlada obstoječe omejitve glede obratovanja trgovin in storitev podaljšati še najmanj do 13. januarja.
Vlada je doslej za pomoč prizadetim zaradi epidemije sprejela več protikoronskih zakonov, vendar je Meh v pismu opozoril, da v njih zapisani ukrepi ne pokrivajo v celoti vseh stroškov. Zato podjetja, ki so zaprta že več mesecev, ne morejo več zagotavljati svojega preživetja in plačevati obveznosti.
Na OZS-ju ob tem opozarjajo, da obrtne dejavnosti niso nikoli bile vir okužb
Tveganje za prenos okužb je celo manjše v majhnih podjetjih, saj imajo manj strank ali pa storitve opravljajo celo brez stika s strankami. Poleg tega pa se vse obrtne in storitvene dejavnosti izvajajo ob upoštevanju strogih zaščitnih ukrepov in vseh priporočil NIJZ-ja.
V predbožičnem času, ko so bile dejavnosti kratek čas odprte, se epidemiološka slika ni poslabšala. "V OZS-ju zato menimo, da je z vidika ohranjanja podjetij in delovnih mest ter za zajezitev dela na črno mnogo bolj smiselno, da so dejavnosti odprte," je zapisal Meh.
Stanje v malem gospodarstvu, predvsem v storitvenem sektorju, je resnično alarmantno. "Od vlade zato pričakujemo posluh in ukrepanje – torej takojšnje odprtje dejavnosti," je dodal.
Na področju trgovine in storitev so trenutno dovoljene izjeme, ki so nujno potrebne za zagotavljanje osnovnih potreb družbe oz. so pomembne za zagotavljanje varnosti in zdravja. Med drugim so lahko odprte prodajalne, ki prodajajo v glavnrm živila, blago za osebno nego in čiščenje, pa lekarne, prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, kmetijske prodajalne, bencinski servisi, finančne storitve, pošta in dostavne službe.
Med storitvami so dovoljene dimnikarske storitve, individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve, osebni prevzem blaga ali hrane ter še nekatere druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja. Odprti so lahko tudi frizerski saloni.
K vnovičnemu odprtju prodajaln pozivajo tudi v Trgovinski zbornici Slovenije
K takojšnjemu sproščanju omejitev poslovanja prodajaln, ki so v skladu z vladnim odlokom zaprte, v tistih statističnih regijah, v katerih je epidemiološko stanje najbolj ugodno, pa znova pozivajo tudi v Trgovinski zbornici Slovenije.
"Trgovine so se izjemno dobro odzvale ter dosledno upoštevale in izvajale vse predpisane ukrepe za zajezitev širjenja okužb s covidom-19. Posledično ugotavljamo, da je v trgovini okužb malo in tudi te so v delovno okolje vnesene predvsem iz domačega okolja zaposlenih," so zapisali v današnjem pozivu, ki so ga posredovali predsedniku vlade in gospodarskemu ministru.
Analiza, ki so jo opravili, je pokazala, da je bil med 16. in 29. decembrom 2020 delež aktivnih okužb v prodajalnah manj kot 1,5 odstotka in v primerjavi s predhodnim analiziranim obdobjem med 9. in 22. decembrom ni narasel. Podobno kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje in sledilnika za covid-19. To po njihovem kaže na učinkovitost preventivnih ukrepov in je pomemben argument za sproščanje omejevalnih ukrepov v tej dejavnosti.
Zbornica je opozorila na resnost situacije v trgovini z neživili, ki je od marca 2020 zaprta v celoti ali deloma skoraj pet mesecev. "Mnogi trgovci, predvsem mala in srednja podjetja, katerim je poslovanje s potrošniki prepovedano, se obračajo na nas in nas seznanjajo, da so njihove rezerve pošle v celoti ter da državna pomoč nikakor ne zadošča za pokritje stroškov," so izpostavili.
Trgovinska zbornica vztraja pri predlogu, da je treba ukrep začasnega čakanja na delo podaljšati do konca aprila. "Podjetja in njihovi zaposleni, ki na podlagi vladnega odloka deloma ali v celoti ne morejo opravljati svoje dejavnosti, praktično ne morejo koristiti drugega ukrepa, kot je denimo delno subvencioniranje skrajšanja delovnega časa, saj svoje dejavnosti ne izvajajo, ker je ne smejo," so pojasnili.
S ciljem ohranjanja delovnih mest pa je zbornica ponovno apelirala na vlado in sindikate, da v okviru socialnega dialoga poiščejo skupno rešitev, ki ne bo privedla do dodatnega odpuščanja zaradi spremenjenega načina določanja višine minimalne plače. "Takšno povečanje minimalne plače v času največje gospodarske krize zadnjih 70 let za podjetja v gospodarstvu ni izvedljivo," so poudarili.
"Glede na to, da je zaprte skoraj 80 odstotkov trgovine, se posledice že čutijo na trgu dela, na kar kažejo tudi zadnji podatki Zavoda RS za zaposlovanje, saj je bilo med lanskim januarjem in decembrom na zavodu na novo prijavljenih 10.731 oseb iz trgovinske dejavnosti, kar je 33,9 odstotka več kot v enakem obdobju predlani," so ponazorili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje