Visokotehnološke predelovalne dejavnosti so že presegle predkrizne ravni. Slabše je v tehnološko manj zahtevnih panogah. Foto: EPA
Visokotehnološke predelovalne dejavnosti so že presegle predkrizne ravni. Slabše je v tehnološko manj zahtevnih panogah. Foto: EPA
Mercator
Ljudje spet bolj na široko odpirajo denarnice. Foto: BoBo

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v zadnji izdaji Ekonomskega ogledala ugotavlja, da se je obseg proizvodnje v poletnih mesecih v Sloveniji spet povečal in je presegel raven iz leta 2008. Ni pa se to še zgodilo na ravni EU-ja.

Od začetka leta se je proizvodnja najbolj povečala v tehnološko zahtevnejših panogah, kjer so po navedbah Umarja že skoraj vse panoge presegle predkrizno raven, v zadnjih mesecih pa se povečuje tudi proizvodnja v tehnološko manj zahtevnih panogah, ki pa, z izjemo kovinskopredelovalne industrije, za ravnmi izpred krize še nekoliko zaostajajo.

Izboljšanje razmer v proizvodnji se zrcali tudi v naraščanju števila delovno aktivnih, ki je že doseglo ravni, primerljive s tistimi v letih stabilne gospodarske rasti. Ta videz še dodatno krepijo pričakovanja podjetij glede zaposlovanja, število registriranih brezposelnih pa je bilo konec septembra s 95.125 za skoraj desetino nižje kot v istem obdobju lani. Kljub bolj živahnemu trgu dela pa plačni pritiski po oceni urada ostajajo umirjeni, saj se je povprečna plača v povprečju sedmih mesecev povečala le za 1,7 odstotka.

Več denarja puščamo v trgovinah
Izboljševanje razmer na trgu dela vodi v rast zasebne porabe in pozitivna gibanja v nekaterih segmentih trgovine. Poleti se je povečal tudi prihodek v storitvah, povezanih s turizmom, na kar je vplivala tudi večja poraba tujih turistov pri nas. Zadnje mesece se krepi tudi aktivnost v gradbeništvu, kjer so se še izboljšali obeti za rast.

Razpoloženje v gospodarstvu in med potrošniki sicer po ugotovitvah Umarja ostaja visoko in nakazuje nadaljevanje ugodnih gibanj v naslednjih mesecih.

Izboljšanje gospodarskih trendov se še ne pozna v tolikšni meri pri posojanju podjetjem, saj raven ob nadaljnjem razdolževanju podjetij ostaja skromna. Obseg stanovanjskih in potrošniških posojil gospodinjstvom pa ob obujanju trga nepremičnin narašča, obseg posojil podjetjem pa se še naprej zmanjšuje. Ob tem pa se znižuje tudi delež slabih terjatev v bankah.