Čeprav je bila že sredi maja v Sloveniji preklicana epidemije (ukrepi so veljali do konca maja), še vedno veljajo nekateri ukrepi, sprejeti v časih epidemije. Tako še vedno ne smejo biti v gostinskih lokalih, lepotilnih in frizerskih salonih strankam na voljo časopisi in revije.

"Gre za podrobno navodilo, ki ga izdaja NIJZ, kot mi je znano, je to še vedno prepovedano, ker gre za predmete, ki jih je težko razkužiti in lahko prehajajo iz rok v roke. Veste, da so roke največji vektor za prenašanje te bolezni," je konec maja na vladni tiskovni konferenci razložila vodja svetovalne skupine na ministrstvu za zdravje Bojana Beović.

Ob tem se porajajo dvomi, ali so tiskani mediji lahko vir širjenja okužb, saj denimo tudi v času epidemije ni bilo nikoli resneje izrecno omejeno plačevanje blaga in storitev z bankovci.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) med priporočenimi ukrepi za izvajanje storitev sicer še vedno za plačevanje storitev kot tudi za nakupe priporoča brezstično plačevanje s plačilnimi karticami.

Spodbujanje plačevanja z gotovino

Na drugi strani pa Pošta Slovenije (PS), ki je v popolni državni lasti, kljub priporočilom NIJZ-ja na svojevrsten način spodbuja stranke, da plačujejo njene storitve in nakupe blaga z gotovino. Ne dogaja se redko, da poštni uslužbenec ali uslužbenka pred plačilom opozori, da je bolje plačati z gotovino, saj bo plačilo s plačilno kartico obremenjeno s provizijo. Vendar provizije ne zaračunava pošta, temveč banka izdajateljica plačilne kartice.

Slovenska pošta namreč v številnih svojih poslovalnicah in poštah plačilo z večino plačilnih kartic še vedno obračunava kot dvig denarja, ne pa kot plačilo za storitev. Kar pomeni, da je lahko plačilo poštne storitve zgolj za nekaj evrov obremenjeno tudi z deset ali več evri, če je denimo opravljeno s kreditno kartico oz. kartico z odloženim plačilom, kot sta Mastercard ali Visa. Toliko nekateri izdajatelji plačilnih kartic zaračunavajo za dvige denarja z omenjenimi karticami.

Pošta zadnjih nekaj let tudi vztrajno zapira predvsem manjše ali manj obljudene poslovalnice ter jih zamenjuje s t. i. pogodbenimi poštami, ki so med drugim trgovine, cvetličarne, trafike, bencinski servisi … Trenutno jih je 136. Plačilo za poštne storitve s plačilnimi karticami se tudi pri njih obračunava kot dvig denarja.

Plačila s karticami le na tretjini pošt

Na Pošti Slovenije so za MMC pojasnili, da plačila prek POS-terminalov v vseh svojih poslovalnicah v imenu Nove KBM nudijo imetnikom kartic Maestro, Mastercard, Diners, Visa in Karanta ... kot dvig oz. izplačilo gotovine. Na določenih poštah (trenutno na 114 poštah in pri določenih pismonošah teh pošt) pa sicer že omogočajo plačilo blaga in storitev ter odkupnih plačilnih nalogov z omenjenimi plačilnimi karticami.

"Plačevanje omogočamo torej na 114 poštah (gre za največje pošte) in pri 476 pismonoših teh pošt, kar je približno ena tretjina stacionarnih pošt, prav tako je prek teh pismonoš pokritih s to opcijo približno ena tretjina gospodinjstev v Sloveniji. Plačevanje je omogočeno tudi brezstično," pravijo na Pošti Slovenije.

Kolikšen bi bil dodaten strošek za Pošto Slovenije pri njenem poslovanju, če bi bila mogoča plačila blaga in storitev z različnimi oz. z običajnimi plačilnimi karticami na vseh poštah, pa ne razkrivajo.

"Plačevanje blaga in storitev s karticami vsekakor pomeni dodatne stroške (stroški provizij za procesiranje kartičnih plačil) za Pošto Slovenije, ki pa jih v skladu s poslovno politiko družbe ne razkrivamo," pravijo.

Dvigovanje denarja namesto plačila je sicer že nekaj časa sporna ali pa vsaj nenavadna praksa slovenskega monopolista pri univerzalnih poštnih storitvah, na katero je denimo že pred več kot tremi leti opozorila slovenska zveza potrošnikov. Takrat je bilo plačevanje s plačilnimi karticami preko POS-terminalov omogočeno le na petih poštah.

Prepovedano zaračunavanje nadomestil, ne pa dvigov denarja

Na področju EU-ja sicer od začetka leta 2018 velja direktiva o plačilnih storitvah, v skladu s katero je med drugim prepovedano zahtevati nadomestila za plačilo s kreditno ali plačilno kartico, kar v preteklosti ni bila nevsakdanja praksa. Celo upravne enote so zaračunavale provizije pri kartičnem plačilu nalog, ki niso sodile med upravne storitve, denimo za plačilo letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu.

Zapovedim EU-ja glede provizij pri plačilih s plačilnimi karticami pa se je Pošta Slovenije izognila, saj njihove stranke ne opravijo plačila s kartico, ampak z njo dvignejo gotovino na POS-terminalu. Toda ali gre pri takšnem poslovanju Pošte Slovenije za sporne prakse?

Nadzorniki: Ne gre za nadomestila

Na ministrstvu za finance pravijo, da niso pristojni za nadzor nad izvajanjem zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), zato ne razpolagajo s konkretnimi podatki o poslovnem modelu Pošte Slovenije in le predvidevajo, da pač izpolnjuje enega izmed pogojev za izključitev iz prepovedi zaračunavanja nadomestil (Mednje spada tudi dvig gotovine na bankomatih ali na okencu ponudnika plačilnih storitev).

Ob tem navajajo, da nadzor nad izvajanjem omenjenega zakona opravlja Banka Slovenije.
Pri nadzorniku Banki Slovenije pojasnjujejo, da 126. člen ZPlaSSIED določa, da velja "prepoved zaračunavanja nadomestil v primerih, ko bi jih za sprejem kartice kot plačilnega instrumenta zahtevali prejemniki plačil (npr. trgovci – v konkretnem primeru Pošta Slovenije, d. o. o., v nadaljevanju Pošta Slovenije), ne pa sami izdajatelji kartic". "Zadevna prepoved iz ZPlaSSIED se nanaša zgolj na zaračunavanje nadomestil zaradi izbora plačilne kartice kot načina plačila (če bi potrošnik plačal z gotovino, mu tega nadomestila ne bi zaračunali) in velja za vse vrste plačilnih kartic, ki jih potrošnikom v Sloveniji izdajajo ponudniki plačilnih storitev," razlagajo na Banki Slovenije.

"V konkretnem primeru gre za storitev dviga gotovine, ki jo izvaja Pošta Slovenije v imenu Nove KBM, d. d., in ne za plačilo blaga ali storitev. Pri tem še dodajamo, da nadomestil, ki jih banke izdajateljice kartic zaračunavajo svojim komitentom za dvig gotovine (med drugim tudi na Pošti Slovenije), ne moremo šteti kot nadomestilo, ki ga zaračuna prejemnik plačila zaradi uporabe plačilnega instrumenta. Nadomestila, ki jih zaračunavajo banke izdajateljice za dvig gotovine (kamor spada tudi dvig gotovine na POS-terminalu Pošte Slovenije), po ZPlaSSIED niso prepovedana in so posledica odločitve banke izdajateljice, da bo tovrstna nadomestila zaračunavala," še dodajajo.

MGRT: Pošta bi lahko posodobila poslovanje

Praksa Pošte Slovenije torej, vsaj kar se tiče zakonodaje, ni sporna. Toda vprašanje je, kako je prijazna do uporabnikov poštnih storitev. V okvir ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) spada tudi sektor za varstvo potrošnikov in konkurence. Vendar na MGRT-ju pravijo, da "ne morejo vplivati na poslovne odločitve in s tem na način plačevanja v posamezni družbi, saj je to v pristojnosti poslovodnih organov in organov nadzora posamezne gospodarske družbe".

"Z vidika potrošnika pa bi bilo zagotovo primerno, da si Pošta Slovenija čim prej uredi zagotovitev plačevanja blaga in storitev s plačilnimi karticami na vseh poštnih poslovalnicah, da bodo potrošniki lahko plačevali brezgotovinsko, predvsem pa brez dodatnih nadomestil. Na ta način bi Pošta Slovenije posodobila svoj način poslovanja in s tem izkoristila možnost postati/ostati konkurenčnejša," so za MMC še odgovorili na gospodarskem ministrstvu.