

Po mnenju poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo je na dokončno oceno o kvaliteti letošnje trgatve treba še počakati, saj so pozne sorte še v vrenju, končno stanje teh vin pa bo odvisno tudi od tehnološke opremljenosti in znanja vinogradnika.
V Sloveniji naj bi letos pridelali okoli 70.000 ton grozdja na 16.000 hektarjih površin, kar je pod dolgoletnim povprečjem. Največ vinogradov je v Podravju, sledita Posavje in Primorska.
Odkupne cene takšne kot lani
Po podatkih kmetijsko-gozdarske zbornice je bil letošnji pridelek manjši prevsem v Posavju in Podravju, kakovost je različna, odkupne cene pa na ravni lanskih. Za bele vrste je bilo potrebno odšteti od 50 do 100, izjemoma tudi do 120 tolarjev na kilogram, za rdeče pa do 130 tolarjev.
Vzroki za manjšo letino so slabši nastavek grozdja zaradi lanskega letnika, primanjkovanje sonca, zimske pozebe, pogosta neurja s točami in slabe vremenske razmere v drugi polovici septembra, zaradi česar se je pospešila gniloba. Zaradi vsega omenjenega so bile najbolj prizadete vrste rumeni muškat, sauvingnon in rizvanec.
Po podatkih poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenci letno popijejo 27 litrov vina na prebivalca, neuradno pa naj bi bila ta številka še večja. Največ se popije belega vina, kakovost pa je za večino še vedno pred njegovo ceno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje