Svetovni dan varčevanja, ki ga vsako leto obeležujemo 31. oktobra, je namenjen promociji varčevanja in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodarstva in za posameznike.

31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Na njem se je zbralo 354 predstavnikov približno 7000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav.

Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Danes ta dan zaznamujemo v 80 državah, navaja statistični urad.

Rekordno varčevanje

Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) je bila lani z 22,6 odstotka rekordno visoka. Dolgoročno povprečje od leta 2008 do 2020 znaša 13,4 odstotka, so pred nekaj dnevi predstavili statistiki.

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so imeli sicer lani najvišjo stopnjo varčevanja med opazovanimi evropskimi državami Nizozemci (24 odstotkov), najnižjo pa Slovaki (10,9 odstotka). Gospodinjstva v Sloveniji so se uvrstila na tretje mesto.

Varčevanje ima v Sloveniji sicer precej dolgo tradicijo. Prva hranilnica v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1820. Nato je bilo ustanovljenih več mestnih hranilnic in kreditnih zadrug. Za začetek slovenskega bančništva velja leto 1900, ko so slovenski poslovneži ustanovili Ljubljansko kreditno banko, prvo bančno ustanovo na ozemlju današnje Slovenije.

Prebivalci Slovenije ostajajo zvesti tradicionalnim oblikam varčevanja. Ljudje namreč v večini varčujejo v bančnih depozitih, nekateri v gotovini, pa tudi z naložbami v nepremičnine. Nekateri razloge za to vidijo v premajhni finančni pismenosti, drugi v premajhnem zaupanju v kapitalski trg, tretji v pomanjkanju stimulacije, tudi državne, za druge naložbene produkte, v luči demografske slike zlasti pokojninske. Zato se krepijo pozivi k razmisleku o produktivnejši aktivaciji teh sredstev.

Odprta vrata bankariuma

Dan varčevanje bodo obeležili v Bankariumu, Muzeju bančništva Slovenije. Obiskovalcem nudijo prost vstop in brezplačne vodene oglede. V muzeju se bodo lahko obiskovalci seznanili z zgodovino bančništva v svetu in na Slovenskem, ogledali si bodo lahko vse denarne valute, ki so bile veljavne na ozemlju Slovenije, ter spoznali ključne osebe slovenskega bančništva. Zanimiva so tudi bančna okenca iz različnih obdobij, bogata zbirka hranilnikov in hranilnih knjižic ter notranjost bankomata in trezorja.