Zvezne rezerve in finančno ministrstvo so z maratonskimi pogovori iskali rešitev za banko, ki so jo prizadela "okužena" nepremičninska sredstva in velik padec cen delnic. Obe instituciji sta že v zgodovini v sodelovanju z ostalimi zveznimi finančnimi organi sodelovali pri velikih uspelih in neuspelih podvigih. Spodaj lahko pogledate kronološki pregled.

Panika 1907
Oktobra 1907 je neuspel poskus podjetja Knickerbocker Trust Co., da bi ugnal v kozji rog trg z delnicami podjetja United Copper Co povzročil paniko. Banke so odpovedale posojila, cene delnic so se drastično znižale, zaradi česar je več bankam grozil bankrot. Takrat panike ni pogasila centralna banka, saj sploh še ni obstajala, temveč bančnik John Pierpont Morgan, ki je organiziral konzorcij bančnikov, k iso zagotovili sredstva za pomoč bankam in odkup delnic. Ta poteza je potem privedla do ustanovitve sistema zveznih rezerv leta 1914.

Velika depresija, 30. leta 20. stoletja
Med veliko gospodarsko krizo konec 20. in v 30. letih 20. stoletja je propadlo okoli 9.000 ameriških bank. Prva poteza predsednika Franklina Roosevelta po prihodu na oblast leta 1933 je bila razglasitev tridnevnega predaha, da bi se stvari umirile. Kasneje je podpisal Glass-Steagallov zakon, s čimer je bila ustanovljena korporacija za zavarovanje zveznih rezerv. Zakon je tudi ločil delovanje komercialnih in investicijskih bank, da bi tako preprečili novo krizo. Roosevelt je ustanovil tudi zvezno stanovanjsko administracijo in kreditno družbo Fanie Mae, da bi z njima stabiliziral razmere na nepremičninskem trgu.

Commonwealth Bank of Detroit, 1972
Detroitska banka je bila prva banka, ki je morala izplačati več kot milijardo dolarjev sredstev. Ameriška vlada je takrat zagotovila 35,5 milijona dolarjev sredstev v posojilih, ki ji niso bili nikdar povrnjeni.

Continential Illinois, 1984
Nekdaj sedma največja ameriška banka Continental Illinois banka je bila prevelika, da bi lahko država dovolila njen propad, zato je to največja zasebna banka, ki sta jo prevzela Fed in FDIC (Zvezna korporacija za zavarovanje depozitov). Banka s 40 milijardami dolarji sredstev je zaradi nakupa neplačanih posojil za odkrivanje črpališč nafte in plina postala insolventna. Kupila jih je od Penn Square Bank iz Oklahome, zaradi nekaterih posojil so bili uvedeni tudi kazenski postopki.

FDIC je pomagal s 4,5 milijarde dolarjev, s čimer je kupil slaba posojila, zvezna vlada pa je imela 80 odstotni delež v banki vse do leta 1994, nato pa ga je prodala Bank of America.

Kriza s prihranki in posojili 80. in 90. leta
Med letoma 1986 in 1989 je ameriška Zvezna korporacija za zavarovanje prihrankov in posojil 296 institucijam, ki so bile prizadete zaradi slabih nepremičninskih in komercialnih posojil, pomagala oz. jih je zaprla. Več kot 740 institucij je kasneje zaprla oz. konsolidirala državna družba za likvidnost (Resolution Trust Corp). Največja taka institucija je bila Ameriško varčevalno in posojilno združenje iz Stocktona, ki je imelo okoli 30 milijard dolarjev sredstev, od Home Loan Bank Boarda pa je dobilo 250 milijonov dolarjev vredno injekcijo.

FDIC ocenjuje da je reševanje krize s prihranki in posojili skupaj stalo 153 milijard dolarjev, k temu pa naj bi davkoplačevalci prispevali 124 milijard. Sicer so člani kongresa takrat trdili, da so skupni stroški reševanja krize znašali okoli 300 milijard dolarjev.

Long Term Capital Management, 1998
Hedge-sklad Long term Capital Management je utrpel hude izgube zaradi krize na ruskih trgih. Takratni finančni minister Robert Rubin je skupaj z Zveznimi rezervami pripravil 3,625 bilijona dolarjev vredno reševanje, v katerem so sodelovali tudi največji kreditodajalci. Banka Bear Stern pri tem ni želela sodelovati.

Bear Stern, 16. marec 2008
Prav to banko pa je marca letos huda kriza na nepremičninskih trgih privedla na rob kolapsa, saj je zaradi pomanjkanja gotovine izgubila zaupanje v očeh njenih partnerjev. Zvezne rezerve so preko vikenda dosegle dogovor z banko JPMorgan Chase & Co., ki je odkupila Bear Stern po izredno ceni. To je bila prva posredniška prodaja po Veliki depresiji.

IndyMac, 11. julij, 2008
Zvezni regulatorji so zaradi velikih izgub depozitov prevzeli nadzor nad kalifornijsko banko IndyMac - deveto največjo ameriško banko, ki je dajala nepremičninska posojila. Banka je imela za 32 milijard dolarjev sredstev, pogosto pa je odobrila kredite tudi brez, da bi od kreditojemalcev zahtevala podatke o njihovi plačilni sposobnosti. Zlom IndyMaca predstavlja največji bančni zlom letos in tretji največji zlom kake komercialne banke kadarkoli, FDIC pa naj bi za stroške zloma plačal okoli 8,9 milijarde dolarjev.

Fannie Mae in Freddie Mac, 7. sep
Ameriška vlada je zasegla sredstva nepremičninsko investitcijskih institucij Fannie Mae in Freddie Mac, s čimer ju je želela stabilizirati, saj ju je prizadel hud padec cen delnic, zaradi česar nista bili več sposobni pridobiti potrebnega kapitala, ki bi jima omogočil ublažiti nepremičninske izgube. Državne zakladnice so vsaki instituciji pomagale s 100 milijardami doalrjev, da bi tako povrnili zaupanje investitorjev in omogočili nadaljevanje pritekanja sredstev na nepremičninske trge. To naj bi tudi zajezilo nepremičninsko krizo v ZDA.

K. T./M. R.