Moje osebne izkušnje so, da so ženske dosti bolj enakopravne v anglosaksonskih in skandinavskih podjetjih, kot recimo v Franciji, Italiji.


Pri Združenju Manager deluje posebna sekcija menedžerk, ki četrto leto organizira konferenco Odličnost managerk. Udeležuje se je tudi več uspešnih poslovnih žensk iz tujine, dve med njimi pa smo povprašali po njunem gledanju na položaj ženske v poslovnem svetu.
Uspešna slovenska odvetnica v tujini
Ana Stanič je po rodu Slovenka, na avstralskih fakultetah je diplomirala iz prava in ekonomije. V letih od 1996 do 1998 je delala na Banki Slovenije, potem pa odšla na podiplomski študij v Cambridge in ostala v Londonu. Delala je v tako v ameriških kot angleških pravnih pisarnah, svetovala pa tudi mnogim podjetjem v tujini.
Glede razlik med moškimi in ženskami v poslovnem svetu je povedala, da se skuša nanje čim manj ozirati. Kot največjo slabost žensk je izpostavila, da so premalo samozavestne in da se ne znajo tržiti, kar je po njenih izkušnjah v sodobnem poslovnem svetu zelo pomembno. Kot prednost pa je navedla, da so sistematične in bolj razumevajoče do sodelavcev.
Povedala je še, da je ženskam lažje uspeti v podjetjih, ki delujejo po načelu vodoravne hierarhije, kjer se vsak delavec čuti odgovornega. Kot model takšnih podjetij je navedla avstralska podjetja. V ameriških podjetjih pa je najpomembnejši kratkoročni dobiček, razvoj kadra (tako moških kot žensk) pa je temu podrejen, povsem drugače je v kitajskih podjetjih.
Na delo v Banki Slovenije ima dobre spomine, saj so ji kljub mladosti zaupali odgovorne naloge, vendar pa takrat ni bila v vlogi menedžerke, ampak samo strokovnjakinje. Trenutnega položaja žensk na vodilnih mestih v Sloveniji ni želela ocenjevati, saj že osem let ne dela v Sloveniji.
Je družina glavna ovira?
Mirello Visser, predsednico Evropske mreže poslovnih žensk (EPWN), pa smo povprašali o splošnih stereotipih, povezanih z ženskami na vodilnih položajih. Strinja se, da določene značilnosti izhajajo iz vzgojnega načela: deklice so prijazne, fantje pa ne jokajo, vendar pa na koncu vsak razvije svoj osebni slog vodenja.
Obe sogovornici se strinjata, da so na področju enakih možnosti vodilne skandinavske države, ki so zlasti v politiki uvedle tudi t. i. ženske kvote. Obe delata v pretežno moških kolektivih, prepričani pa sta, da dobre vodilne skupine sestavljajo različni ljudje. Kot zanimivost velja povedati, da so po besedah Visserjeve na finančnem področju zelo uspešne ženske v Aziji.
Za uspešno žensko z družino je neizogibno, da ima partnerja, ki prevzame polovico obveznosti, največkrat pa ženske prevzamejo večino skrbi za dom in otroke. Na drugi strani je za podjetja popolnoma sprejemljivo, če moški dela polovičen čas zaradi dodatnega izobraževanja, kadar pa si ženska želi polovičen delavnik zaradi skrbi za družino ali tudi dodatnega izobraževanja, to postane problem, dodaja Visserjeva.
Nagrada Pii Barborič Jurjaševič
V sklopu konference Odličnost managerk bo podeljena tudi nagrada artemida, ki jo bo za uspešno vodenje procesa preoblikovanja podjetja letos prejela Pia Barborič Jurjaševič, generalna direktorica Tobačne Ljubljana.
Moje osebne izkušnje so, da so ženske dosti bolj enakopravne v anglosaksonskih in skandinavskih podjetjih, kot recimo v Franciji, Italiji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje