Vlada se je kljub temu, da načrtuje 50 milijonski presežek v proračunu, zadolžila, saj bo morala vrniti dve milijardi in pol dolga, poplačilu katerega bo namenjena nova zadolžitev. Eno milijardo bo treba vrniti marca in nato še eno maja. Razmere na finančnih trgih so ugodne. Slovenija se brez težav zadolžuje, obrestna mera za zadolžitev pa je podobna kot pri Franciji in znatno ugodnejša kot v primeru Italije.

Primož Cencelj iz KD Skladov ob tem poudarja, da je cena slovenskega zadolževanja nekje med Nemčijo in sredozemskimi članicami območja evra, kar je po njegovem mnenju pošteno glede na bonitetne ocene.

Ker bo država novo zadolžitev porabila za odplačilo starega dolga, se obseg skupne zadolžitve ne bo povečal, je pa nova zadolžitev cenejša od prejšnjih in rezultat izvedenih ukrepov. Cencelj ob tem poudarja, da je cenejša zadolžitev dividenda bolečih varčevalnih ukrepov preteklosti.

Zaradi izjemnega zadolževanja med krizo bo še naslednjih devet let odplačevanje dolga izredno visoko, okoli dve milijardi na leto. Tudi zato je treba ohranjati uravnotežene javne finance in ravnati kot dober gospodar, meni Cencelj in dodaja, da se za dobro bonitetno oceno ne gre zaleteti s prenagljeno in drago odločitvijo. Samo tako bo letni strošek za obresti upadal, letos bo šlo za obresti zajetnih 830 milijonov, kar je sicer skoraj 150 milijonov manj kot lani.

Ministrstvo: V prihodnje manj denarja za obresti
Gre za prvo dolgoročno zadolžitev letos. V skladu s programom financiranja proračuna, ki ga je pred kratkim sprejela vlada, se bo lahko država zadolžila za največ 6,2 milijarde evrov. Od tega je zadolžitev za potrebe financiranja izvrševanja proračuna ocenjena na 2,2 milijarde evrov, za odplačila glavnic dolga v tem in prihodnjem letu pa bo predvidoma potrebna zadolžitev za 4,1 milijarde evrov.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za finance, so v 2016 in 2017 skupno z izvedbo transakcij refinanciranja in medvalutnih zamenjav predčasno refinancirali za polovico celotnega dolarskega portfelja in s tem zmanjšali tveganje refinanciranja dolga državnega proračuna, izboljšali strukturo zapadlosti in valutno strukturo dolga ter izboljšali imetniško strukturo in likvidnost vrednostnih papirjev na sekundarnem trgu. Delež dolga v dolarjih je tako upadel s 27 odstotkov vsega dolga konec 2014 na 12,3 odstotka konec 2017.

Od leta 2014 se je povprečni čas vezave celotnega dolžniškega portfelja državnega proračuna s 5,7 leta podaljšal na 9,5 leta, medtem ko se je povprečna (implicitna) obrestna mera dolga znižala s 4,4 na 3,4 odstotka. Ker se državne dolžniške obveznosti financirajo in refinancirajo s cenejšim dolgom daljših ročnosti, bo iz državnega proračuna v prihodnjih letih namenjenih manj sredstev za plačilo obresti. Lani je bil strošek obresti državnega proračuna 977 milijonov evrov, letos se znižuje na 855 milijonov evrov, v letu 2019 pa na 823 milijonov evrov.