EU-ja nadpovprečno vlaga v raziskave in razvoj. Na drugi strani pa je glede na delež tujih neposrednih naložb v BDP-ju ostala med zadnjimi petimi članicami EU-ja.

Po podatkih Eurostata so članiceEU-ja lani za raziskave in razvoj skupno namenile 283 milijard evrov, intenzivnost raziskav in razvoja pa je dosegla 2,03 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija je v ta namen porabila 890 milijonov evrov, intenzivnost pa je dosegla 2,39 odstotka BDP-ja.

Med članicami je bila intenzivnost raziskav in razvoja najvišja v nordijskih državah in tako je na Finskem dosegla 3,17 odstotka, na Švedskem 3,16 odstotka in na Danskem 3,08 odstotka. Sledijo jim Avstrija (2,99 odstotka) in Nemčija (2,84 odstotka), več kot dva odstotka BDP-ja pa so za raziskave in razvoj namenili še v Belgiji (2,46 odstotka), Sloveniji (2,39 odstotka) in Franciji (2,26 odstotka).

Manj kot odstotek BDP-ja je namenilo devet članic EU-ja, na dnu lestvice so Romunija (0,38 odstotka), Ciper (0,47 odstotka), Latvija (0,68 odstotka), Hrvaška (0,79 odstotka) in Bolgarija (0,80 odstotka).

Večino sredstev za raziskave in razvoj je bilo namenjenih gospodarstvu (64 odstotkov) ter visokemu šolstvu (23 odstotkov), vladnemu sektorju (12 odstotkov) in zasebnemu neprofitnemu sektorju.

Največji delež je gospodarstvo za raziskave in razvoj namenilo v Sloveniji (77 odstotkov), na Irskem (73 odstotkov), na Madžarskem (72 odstotkov) ter v Belgiji in Avstriji (v vsaki 71 odstotkov).

Po podatkih Eurostata je EU, ki želi do leta 2020 za raziskave in razvoj nameniti tri odstotke BDP-ja, zaostajala za Južno Korejo, Japonsko in ZDA, primerja pa se lahko s Kitajsko.

Slovenija nezanimiva za tuje naložbe
Slovenija je tudi lani glede na delež tujih neposrednih naložb BDP-ju ostala med zadnjimi petimi članicami EU-ja, po deležu neposrednih naložb v tujino v BDP-ju pa med zadnjimi desetimi članicami.

Skupna vrednost tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta 2014 znašala 10,1 milijarde evrov in se je v primerjavi s koncem leta 2013 povečala za 13,5 odstotka. Delež tujih neposrednih naložb v vrednosti BDP-ja je dosegel 27,2 odstotka, kar je za okoli dve odstotni točki več kot v letu 2013 in za okoli pet odstotnih točk več kot v letu 2008.

Naložbe v tujini so se nekoliko povečale
Vrednost neposrednih naložb slovenskih podjetij v tujini je konec leta 2014 znašala 5,3 milijarde evrov in se je v primerjavi s koncem leta 2013 povečala za 2,8 odstotka. Povečanje, ki je bilo prvo v zadnjih petih letih, ni zadostovalo za pozitiven premik v deležu vrednosti teh naložb v BDP-ja.

Vrednost neposrednih naložb v tujini je tako lani dosegla 14,2 odstotka BDP-ja, kar je približno enako kot v letu 2013 in za 1,8 odstotne točke manj kot v letu 2008. Slovenska podjetja so imela lani v tujini neposredni ali posredni večinski nadzor nad 1317 podjetij, ki so skupaj zaposlovala 36.992 zaposlenih.

Uvrstitev Slovenije v primerjavi z drugimi državami EU-ja je precej boljša na področju mednarodne menjave. Vrednost izvoza blaga in storitev je v Sloveniji lani predstavljala 76,5 odstotka, vrednost uvoza blaga in storitev pa 68,7 odstotka vrednosti BDP-ja. Po relativni velikosti vrednosti izvoza in tudi uvoza blaga in storitev v vrednosti BDP-ja se je Slovenija lani med članicami EU-ja uvrstila na 11. mesto.

Stopnja vključenosti Slovenije v mednarodno menjavo, merjena s kazalnikom tržne integracije v blagu, je bila ena višjih med članicami. Višjo je izkazovalo le pet držav članic, med njimi sosednja Madžarska. Slovenska vpetost v mednarodno menjavo storitev je slabša, saj se je v primerjavi s sosednjimi državami uvrstila le pred Italijo, med vsemi članicami EU-ja pa približno na sredino, na 16. mesto.