S tem želijo prisiliti delodajalce, da se začno na panožni ravni pogajati o zvišanju plač v industriji. Opozorilna stavka sedmih industrijskih sindikatov naj bi bila prva stopnja pritiska na delodajalce pred pogajanji za dvig plač v panogi.

Če delodajalci tudi po današnji stavki ne bodo imeli posluha zanje, bodo sindikati, kot napovedujejo, še stopnjevali pritiske.

Delodajalci ne popuščajo
Kljub enourni opozorilni stavki združenje delodajalcev in gospodarska zbornica ostajata neomajna. Po besedah generalnega sekretarja združenja delodajalcev Sama Hribarja Ribiča stavka ni dovolj močno orožje za spreminjanje plačne politike, saj se ta uresničuje v skladu s socialnim sporazumom. Odgovor na zahteve lahko po mnenju podpredsednika gospodarske zbornice Mira Sotlarja da le država, in sicer z znižanjem davka na plače. Združenje delodajalcev je sklicalo izredno sejo, na kateri bi ocenili uresničevanje sporazuma, sicer pa se je stavke po njihovi oceni udeležila tretjina podjetij.

Grožnje delodajalcev v Mariboru in Podravju
Nekateri delodajalci v Mariboru in Podravju so pred stavko zagrozili delavcem in sindikalnim zaupnikom. Zatrdili so namreč, da jih bodo prikrajšali pri plačah in drugih pravicah, če se bodo pridružili stavki. Po besedah predsednika sindikata kovinske in elektroindustrije Draga Gajzerja so grožnje delodajalcev v nasprotju z zakonom o stavki, zato bodo proti njim ustrezno ukrepali. "Naš cilj ni stavka, pač pa se z njo borimo za socialno pravičnost in za pravico do dostojnega življenja vseh delavcev, še zlasti tistih z najnižjimi plačami," je dejal Gajzer.

V Podravju in na Obali stavkala večina delavcev
V podravski regiji je po prvih podatkih stavkalo več kot 10.000 delavcev. Sodelovali so samo tisti, ki so bili takrat na delu. V vseh podjetjih je stavka potekala mirno in dostojanstveno, delodajalci pa so spoštovali pravico delavcev do stavke. V marsikaterem podjetju so se delavci zbrali na zboru delavcev in v socialnem dialogu z vodstvom podjetja reševali tekoče probleme iz svojega okolja.

Tudi na Obali se je stavke udeležila večina delavcev v industrijskih podjetjih. Ponekod so na ključnih delovnih mestih nadaljevali z delom. Solidarnost s stavkajočimi so izrazili tudi delavci, ki se stavke sicer niso udeležili.

Na Koroškem niso povsod stavkali
V družbah na prostoru Železarne Ravne dela niso prekinili, saj v njih ni kršenja kolektivne pogodbe in delovno-pravne zakonodaje, v vseh tarifnih razredih pa prejemajo plače nad kolektivno pogodbo. V Preventu so v dogovoru z upravo družbe namesto enourne izvedli 20-minutno stavko. V velenjskem Gorenju je stavka potekala po načrtu. Delo so za eno uro ustavili v vseh programih, opravljali so le najnujnejše.

V družbah celjske regije je v stavki sodelovalo okrog 7.000 delavcev. Med udeleženci jih je bilo največ iz kemične, nekovinske in gumarske industrije ter kovinske in elektroindustrije.

Različen potek stavke v Ljubljani
V jeseniškem Acroniju je stavka potekala po načrtih in brez večjih izgredov. Zaposleni dela niso ustavili v jeklarni in valjarni, saj bi bila škoda prevelika. V kranjski Savi je v času enourne stavke proizvodnja skoraj v celoti stala, vodstvo pa jo je ocenilo kot nezakonito in neupravičeno.

V Pivovarni Union niso ustavili proizvodnih linij, so pa zaprli ves pretok blaga v pivovarno. Ta ukrep so izvedli v dogovoru z vodstvom, da ne bi nastala večja škoda. V dogovoru z vodstvom so delo prekinili tudi v Kolinski, kjer so plače sicer usklajene s kolektivno pogodbo.

V Revozu in Krki niso stavkali
V dolenjskih in belokranjskih podjetjih se je stavke udeležilo 1.580 zaposlenih oz. okrog polovica vseh članov sindikata Skei. V Iskri Kondenzatorji je delo za eno uro prekinilo vseh 1.070 zaposlenih, v novomeški družbi Adria Mobil pa okrog 600. V obeh največjih dolenjskih družbah Krka in Revoz proizvodnje zaradi stavke niso ustavili, so pa izrazili moralno podporo sodelujočim.