Nekdanji generalni sekretar ministrstva za finance (MF) Mitja Mavko je uvodoma v odgovoru dejal, da nikakor ni mogoče sklepati iz javno objavljenega dopisa z uradnikom Evropske komisije (EK) Franckom Dupontom, da mu je bilo kar koli obljubljeno, temveč piše, da pomoč države bankam ni mogoča brez tega, da lastniki podrejenih obveznosti ne sodelujejo v polni meri.
To pa je mogoče storiti na tri načine, ki jih omogoča tudi sporočilo EK-ja: z odpisom, z delnim odpisom in s konverzijo v lastniške deleže. To omogoča tudi novelirani zakon o bančništvu, ki pa način pogojuje z ugotovljeno velikostjo bančne luknje, je pojasnil.
Temu je eden izmed razlaščencev in znanstveni prodekan na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko Tadej Kotnik ugovarjal, rekoč, da je iz dopisa jasno razvidno, da se mu je Dupont zahvalil, da so izbris hibridnih obveznic vključili v načrt.
Na vprašanje, zakaj so privolili v popoln odpis, če so bile na mizi tudi druge možnosti, je Mavko odgovoril, da so v odpis privolili šele, ko so bili znani rezultati stresnih testov, pri čemer ga je Kotnik spomnil, da so bili rezultati znani šele decembra 2013, na ministrstvu pa so člen, kakor je razvidno iz dopisa, o izbrisu hibridnih obveznic v predlog zakona vključili že septembra 2013. Mavko ga je ob tem popravil, da so takrat privolili v izbris hibridnih obveznic zato, ker se te lahko štejejo v kapital delujoče banke in septembra 2013 so predpostavljali, da so naše banke še delujoče.

Čakajoč na odzive
Po besedah Alenke Žnidaršič Kranjc, direktorice Prve osebne zavarovalnice, ki je v portfelju prav tako imela podrejene obveznice slovenskih bank, pa je bila bančna luknja znana že konec leta 2012 in tuje inštitucije so že takrat pritiskale, da naj bo ta luknja dvakrat oz. celo trikrat večja, kot je bila ugotovljena. Glavna težava je še vedno, da vsi dokumenti še niso bili razkriti.
"Potem ko sem prebrala članek gospoda Kotnika, je bila moja prva reakcija to, da me zanima, koga bodo na podlagi tega članka zaprli. On namreč omenja take obtožbe, da bi jaz najmanj pričakovala, ali da mu nekdo zagrozi z zelo resno tožbo ali da ga nekdo pokliče na policijo in začne preiskovati, o čem govori. Do danes tudi nisem še zasledila, da bi katero koli institucijo ali predstavnika katere koli institucije obiskali kriminalisti. Če bi bila jaz odgovorna na Banki Slovenije za to, kar se dogaja, bi danes zelo pospešeno odstranjevala vse dokumente," je ostro zatrdila.
Zadravec Caprirolo: Lastniki se niso odzvali
Stanislava Zadravec Caprirolo, viceguvernerka Banke Slovenije (BS), je ob tem zatrdila, da je bila zagotovo najprej kapitalska izguba bank in potem odločitev o izbrisu podrejenih obveznic, ki je bil zgolj način pokrivanja te izgube. Ta pa je z leti naraščala skupaj s stanjem v gospodarstvu, ki je bilo med najbolj prizadetimi v Evropi in ki je po količini slabih terjatev blizu grškemu, je poudarila.
Ob tem večanju primanjkljaja pa "lastniki niso zmogli ali bili voljni poskrbeti kot dobri lastniki, da ko se tveganja v bančnih bilancah realizirajo, ta tveganja posanirajo na način, da zagotovijo dovolj kapitala". Hkrati je pristavila, da so bili vsi lastniki večkrat pozvani, zasebni in državni, pri vseh primerih dokapitalizacij in se temu vabilu vpisa kapitala niso odzvali, vključno s tistimi, ki so bili lastniki podrejenih kapitalskih instrumentov.

Žnidaršič Kranjčeva je na tej točki še enkrat poudarila, da metodologije ocenjevanja kapitalskega primanjkljaja na ravni BS-ja in zunanjih revizorjev ne poznamo, in povedala primer banke, ki jo namerava razkriti, če jo bodo obiskali kriminalisti. "Banka je izdala interno navodilo, znotraj katerega v letu 2013 ni bilo dovoljeno delati rezervacij. Kar pomeni, da ni bilo možno izkazovati izgube iz naslova slabih terjatev. Zato je bil na 30. 9. 2013 izkazan dober rezultat … Če bi jih izkazala, bi centralna banka morala ukrepati, in to v času, preden je bil pripravljen zakon, ki je bil potem sprejet šele v avgustu. Vrednotenje pa je potekalo na sledeči način: uprava banke je v roke dobila poročilo revizorja. Ni bilo še podpisano. Poročilo pa je bilo narejeno tako, da so naredili cenitve terjatev, na te cenitve je bil upoštevan 40-odstotni diskont, nakar je teden dni kasneje ponovno prišel revizor z nalogo, da se zadeva popravi za dodatnih 30 odstotkov," je razkrila.

Na vprašanje nekdanje premierke Alenke Bratušek, zakaj tega ni razkrila že takrat, je odvrnila, da so si ljudje šele zdaj začeli upati govoriti.

Medja našel skupno točko - željo po pravni državi
Janko Medja je v razpravi dejal, da je iskal skupno točko vsem razpravljavcem in da jo je našel v želji živeti v pravni državi. V zakonu o bančništvu je jasna podlaga za izbris podrejencev, poleg tega pa ta zakon pri ocenjevanju kapitala banke predvideva uporabo likvidacijskih vrednosti, je zatrdil.

"Če smo obljubili izbris, potem je bilo treba kapital razvrednotiti do te mere, da smo to dosegli," pa je svoje mnenje o izbrisu povedal Jožko Peterlin, eden izmed razlaščencev. Prepričan je, da se je že pred dvema letoma vedelo, katera posojila so slaba, a so vsi, vključno z Banko Slovenije, gledali stran, kar je Zadravec Caprirolova zanikala in dejala, da so bili edini deležniki, ki so se ustrezno odzvali.
Ista metoda, dva rezultata?
Na vprašanje, zakaj so septembra 2013 v NLB-ju naračunali 835 milijonov kapitala, nato pa 318 milijonov minusa, je Medja v oddaji pojasnil, da so revizorji iz Deloitta uporabljali predpostavke nedelujočega podjetja, ki so povsem drugačne kot tiste, ki so jih uporabljali oni.

Kotnik je pri tem pristavil, da je povsem zmeden, saj v odločbi o izbrisu piše, da je bilo 318-milijonski primanjkljaj izračunan ob predpostavki delujočega podjetja, se pravi na predpostavki, na kateri je NLB izračunal 835-milijonski plus. Medja je zgolj pripomnil, da vpogleda v revizijo ni imel oz. v njihove metode. Glede prenosa slabih terjatev na DUTB pa je spomnil, da je cene prenesenih terjatev določil Bruselj.
Miha Kunič je ponovno poudaril, da so bili prospekti o podrejenih obveznicah izdani v določenem pravnem redu, nato pa se je ta pravni red spremenil, zdaj pa jih označujejo za špekulante. Opozoril je, kar je bilo že večkrat izpostavljeno, da sporočila Evropske komisije niso zavezujoča, temveč so to le direktive. Priporočila o izbrisu v sporočilu Komisije niso zavezujoča, je dodal.
V repliki Kuniču je Mavko poudaril, da ima Komisija zadnjo besedo pri sanaciji bančnega sistema, in ta nam je dala jasno vedeti, da bo državno pomoč dovolila le, če se bodo upoštevala priporočila iz njenega sporočila.
Na sodišče brez dokazov
Po besedah Bratuškove se danes preveč lahkotno govori o dokapitalizaciji, da bi bila lahko manjša, da je morda niti nismo potrebovali ipd. A pred dvema letoma nismo vedeli, ali bomo lahko plačali svoje račune, in če smo plačali preveč, je denar še vedno v bankah in ga je mogoče dobiti nazaj.

V zadnjem delu oddaje je Kotnik še opozoril, da se Banka Slovenije vedno sklicuje na to, da se lahko razlaščenci zoper odločitve pritožijo na sodišču, a jim centralna banka ne da podatkov, na podlagi katerih bi sploh lahko šli na sodišče.