Kar je za filmsko industrijo Hollywood, je za tehnološka podjetja Silicijeva dolina v Kaliforniji. Tudi Slovenci se uspešno preizkušajo v hudi konkurenci podjetnikov z vsega sveta, v pomoč pa jim je slovenska startup hiša v San Franciscu. Pogovarjali smo se s Tomažem Frelihom, soustanoviteljem startup hiše ter operativnim vodjo in mentorjem v šoli za podjetniške startupe Hekovnik.

Koliko slovenskih podjetij je trenutno v slovenski startup hiši v San Franciscu?
V času praznikov v Silicijevi dolini bivata predstavnika dveh podjetij. Vox.io, ki je tudi pobudnik hiše, ter predstavnik Zemante, ki je prav tako partner v hiši. Večina ekip se je za čas praznikov vrnila v Slovenijo.

Do kdaj imate hišo v najemu?
Hišo smo vzeli v najem za šest mesecev med septembrom 2012 in marcem 2013. Če se nas zbere dovolj partnerjev, bomo najemnino za hišo po tem terminu podaljšali. Podjetja, zainteresirana za partnerstvo, ki bi želela občasno ali bolj redno obiskati Silicijevo dolino ali pa samo štipendirati stanovanje za perspektivne kadre oz. študente, spodbujamo, da se nam javijo. V tem času smo spoznali, da interes v Sloveniji in tudi v sosednjih državah je, vendar je treba zagotoviti podporo partnerjev vnaprej, saj najem ni poceni.

Koliko časa lahko v hiši gostite posamezno podjetje oz. skupino? Je kakšna omejitev, na primer: največ tri mesece ste lahko pri nas?
Limita za nastanitev posameznega podjetja ni. Sam limit narekujejo predvsem vize za ZDA, ki so z osnovno, turistično opcijo omejene na tri mesece. V povprečju ekipe ostanejo med enim in dvema mesecema, študentje in posamezni obiskovalci pa v povprečju od 14 dni do enega meseca.

Kako je organiziran dan v vaši startup hiši? Je tudi kaj časa za "turizem"?
Hiša je v osnovi namenjena podjetjem in posameznikom, ki so v Silicijevi dolini s poslovnimi nameni oz. želijo spoznati svet visoke tehnologije od blizu, se izobraževati, obiskati razne konference. Seveda si v tem času marsikdo ogleda tudi kakšno turistično znamenitost, vendar to ni namen startup hiše. Drugače pa natančnejših razporedov v hiši ni. Velikokrat se dan prične zelo zgodaj in konča pozno, kajti ta čas lahko izkoristimo za povezavo s Slovenijo. Čez dan je čas namenjen predvsem delu na svojih projektih ali obiskovanju konferenc, predavanj, sestankov. V večernem času pa so občasno organizirana tudi neformalna druženja, kjer v hišo stanovalci pripeljemo svoje prijatelje, poslovne partnerje, druge ekipe ter tako omogočimo povezovanje in pridobivanje novih kontaktov, ki so za uspeh nujno potrebni.

Predvsem kdo odhaja v Kalifornijo?
V prvi vrsti so prebivalci hiše ekipe, ki želijo s svojim produktom ali storitvijo prodreti na trg ZDA. Prodor je najlažji prek Silicijeve doline, kjer je vsa smetana zbrana na enem mestu. Startup hiša je zelo primerna tudi za vse, ki želijo za svoje projekte pridobiti kapital, saj se tam zadržuje kar 85 odstotkov svetovnega tveganega kapitala za tehnološke projekte. Zadnji in niti najmanj nepomembni razlog obiska pa je okuževanje z miselnostjo Silicijeve doline. Tam tako na raznih dogodkih in srečanjih lahko vidite, kako drugi, ki so prav takšni kot vi, uspevajo, kako pomembno je, da si zastavljamo visoke cilje ... Spoznate tudi, da neuspeh ni polom, ampak je pomembna lekcija ter samo korak do uspeha, in da če hočemo biti najboljši in spremeniti svet na bolje, moramo gledati mnogo širše, kot nam to dovoljuje lokalno okolje v Sloveniji. Lahko rečem, da je to eno najpomembnejših spoznanj, ki jih obiskovalci ob vrnitvi v Slovenijo prinesejo s seboj.

Kakšna je vaša vloga v tej hiši?
V Hekovniku kot startup šoli že tri leta obiskujemo in v Silicijevo dolino v okviru projekta BoundBreaker vodimo tehnološka startup podjetja. Skupno že več kot 30. Sedaj je s hišo to še mnogo lažje. V hiši smo eden izmed partnerjev. Za nas startup hiša pomeni predvsem element gradnje skupnosti, ki lahko spremeni okolje v Sloveniji in ga poveže z globalno najnaprednejšo in odprto skupnostjo v Silicijevi dolini. V tem svetu veljajo znanje, delo in osredotočenost, ni prostora za lokalna obračunavanja in zavist. Predvsem pa smo veseli, da smo hišo zagnali partnersko na podlagi ustnega dogovora in s tem pokazali, da se mlada globalna podjetja lahko povežemo in učinkovito sobivamo.

Je potreben velik pogum, da se lotiš tega izziva? Mar ni konkurenca izjemna?
Res je. V Silicijevi dolini je kar nekaj podobnih iniciativ. Vendar je, tako kot povsod, tudi tu še prostor za izboljšave in nove projekte. V naslednjem koraku želimo s hišo povezati t. i. Novo Evropo. Zanimanje za partnerstvo v takšnem projektu so tako izrazili inkubatorji in pospeševalniki iz Bolgarije, Srbije, Slovaške, Češke in Makedonije. Hrvaška je s podjetjem Shout.em partner že v trenutni zasedbi. Seveda pa ne pozabimo Slovenije, kjer so poleg trenutnih partnerjev (Zemanta, Vox.io, 3fs & Toshl), željo po partnerstvu izrazila še nekatera podjetja in ustanove.

Verjamemo, da lahko vzpostavimo most med visokotehnološkim trgom v Silicijevi dolini in jugovzhodno Evropo. Potencial vidimo predvsem v veliki količini neizkoriščenih raziskav, ki jih financirajo države. Tako bomo pomagali mladim, ki bodo lahko ustvarjali nova podjetja (in delovna mesta) ter visokošolskemu in raziskovalnemu prostoru omogoča unovčevanje znanja, ki jim lahko prinese dodaten denar in prepreči beg najboljših raziskovalcev. Nova podjetja, ki bodo nastajala, pa bodo povezovala lokalni in globalni trg. Slovenija ima lahko v tem procesu pomembno vlogo.

V ZDA je ogromno uspešnih podjetnikov iz Azije (Kitajska, Indija ...). Kako jim konkurirati? Je še prostor za Slovence?
Slovenci smo zelo dobri inženirji. Prav tako imamo stabilno in močno raziskovalno zaledje na univerzah, inštitutih in v nekaterih podjetjih. To je treba še bolj izkoristiti in tu lahko Slovenci na nekaterih področjih ne samo konkuriramo Aziji, ampak igramo vodilno vlogo. Nam pa v nekaterih primerih primanjkuje kadrov, ki pa jih lahko zapolnimo z najboljšimi iz Silicijeve doline. S sinergijo med institucijami znanja in mladimi, ki se odločijo za podjetniško pot, verjamemo, da lahko v naslednjih 5-10 letih v Sloveniji nastane kar nekaj velikih visokotehnoloških podjetij z visoko dodano vrednostjo. Že nekaj časa na tem področju namreč stagniramo oz. celo nazadujemo. Zato nam nekateri najboljši kadri na žalost uhajajo v tujino. So pa bistvene sestavine uspeha inovativnost, prilagodljivost na razmere, ki se nenehno spreminjajo, in trdo delo. Na teh področjih bližnjic ni.

Silicijeva dolina je sinonim za visokotehnološka podjetja. Imajo tam prostor tudi druga podjetja?
Dandanes je že skoraj vsako globalno podjetje tudi visokotehnološko. V Silicijevi dolini seveda prednjačijo podjetja, aktivna v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah, prav tako pa je velik poudarek na t. i. "Life science" podjetjih, ki so povezana z biotehnologijo in čisto, zeleno energijo (področja "Green" in "Clean energy") … Prav tako so podjetja v Silicijevi dolini veliko bolj povezana med seboj. Podjetja med seboj sodelujejo, veliko je prevzemov, tvegan kapital spodbuja dinamiko trga, mlade ekipe poskušajo nove zamisli čim hitreje realizirati in se pri tem združujejo, povezujejo z univerzami, odvetniki urejajo formalnopravne meje in so nagrajeni iz kasnejšega uspeha, ob neuspehih nihče ne žaluje, ampak takoj išče novo zgodbo … V zadnjem času je opaziti tudi rast podpornega okolja, inkubatorjev in pospeševalnikov, ki pomagajo k še hitrejšemu in lažjemu zagonu novih podjetij. Zmes vseh teh podjetij in akterjev pa dela klimatsko ugodno področje Silicijeve doline ob veliki fluktuaciji ljudi zelo uspešno in svetovno unikatno.

V Sloveniji je nekaj podjetniških inkubatorjev. Kako bi ocenili njihovo vlogo?
V osnovi je inkubator in vsakršno podporno okolje za podjetje zelo dobrodošlo, vendar se kot vsaka druga panoga tudi to področje razvija. Inkubatorji se specializirajo, saj le tako dodajo dovolj veliko dodano vrednost, da jih podjetja sploh koristijo. Če so bili prvi inkubatorji v Sloveniji v večini javno financirani sedaj vstopajo privatne iniciative. S Hekovnikom smo med prvimi zgodbo pričeli povsem z lastnimi sredstvi in se v treh letih skoncentrirali na šolanje ekip, ki temelji na stanfordskem znanju podjetništva, prav tako smo primarno usmerjeni na Silicijevo dolino kot največji enotni trg visoke tehnologije. Trenutno smo v fazi povezovanja podobnih iniciativ v jugovzhodni Evropi z istim ciljem prisotnosti v Silicijevi dolini. Najverjetneje se bodo skozi čas tudi ostali inkubatorji in podporno okolje v Sloveniji osredotočili na posamezne močne točke, ki bodo lahko podjetjem kar se da pomagali. Menim namreč, da če se ne osredotočiš na odličnost na samo nekaj področjih, so možnosti za uspeh v katerem koli poslu zelo majhne.

Kateri poklici so trenutno najbolj iskani v Silicijevi dolini?
V Silicijevi dolini smo trenutno priča hitri rasti in najbolj iskani so zagotovo razvijalci programske opreme in spletnih ter mobilnih aplikacij. Razumeti je treba, da je pretok ljudi skozi Silicijevo dolino stalno visok ljudi in da v "sušnih" letih, kot je bilo na primer 2009, prebivalstvo upade za 60 odstotkov. Mnogi povedo, da je Azija, še posebno Kitajska, največ pridobila, ko se je po ".com zlomu" leta 2001 večina Azijcev vrnila domov in pričela doma ustvarjati nova podjetja. Kakšna rast je sledila potem, vemo vsi. Za programerje je pripravništvo v kakšnem izmed startupov Silicijeve doline vedno neprecenljiva izkušnja, ki oplaja domači ekosistem, in jo vsem priporočam.

Kako nas vidijo Američani? Se kaj govori o težavah našega gospodarstva?
O tem je težko spregovoriti. Silicijeva dolina ni zelo tipično področje Amerike in ljudje, ki jih človek sreča na ulici, velikokrat dobro poznajo ta del Evrope. Težava je predvsem v zaupanju. Zakaj bi namreč iz povsem drugega konca sveta nekdo poslal denar v Slovenijo, še posebno, če ključnih ljudi v podjetju ni prisotnih v Ameriki. Zato velikokrat do investicije in sodelovanja pride samo, če sta vodenje podjetja in prodaja za globalni trg v Silicijevi dolini ter tako omogočata dobro komunikacijo in utrjujeta zaupanje partnerjev.

Imate kakšen predlog, kako pospešiti podjetništvo pri nas?
Sami smo spisali že kar nekaj dokumentov, kaj vse je treba storiti za pospešitev podjetništva pri nas, in jih posredovali državnim organom, žal pa niso bili razumljeni. Vse pa bi lahko strnil v dve točki. Potrebujemo dostop do trga in vzornike (podjetniške zvezde). To pa bo omogočilo razvoj večjega števila novih, uspešnih globalnih podjetij. Dostop do trga gradimo prek startup hiše v Silicijevi dolini, kasneje, ko bo ta vzpostavljena, se bo treba osredotočiti še na ostale centre, ki niso nepomembni (na primer London, New York …). Upamo, da bomo s to vzpostavitvijo lahko prenesli dovolj "globalne" podjetniške miselnosti v Slovenijo in tako prišli do prvih večjih uspehov, ki bodo za zgled mladim. Mislim, da bo potem vse lažje. Takšna zgodba se je zgodila tudi Izraelu, ki je trenutno podjetniško in tehnološko zelo močen. Seveda je pomemben tudi (tvegan) kapital, podjetjem prijazna zakonodaja, davki, bolj odprte univerze … Na žalost se na teh področjih v Sloveniji stvari premikajo (pre)počasi. Vse te spremembe se dogajajo v 5- in večletnih ciklih, ki pa tipično za politiko in kratkoročne "zaslužkarje" niso zanimivi, to razvoj okolja še dodatno otežuje.

Prazniki so. Koliko podjetniki res počivajo v teh dneh?
Večina podjetij je, kot sem že omenil, doma. V tem času pa se po večini podjetja obrnejo navznoter, pregledajo poslovanje in aktivnosti v preteklem letu in si postavijo cilje za prihodnje leto. Seveda pa si vsi v tem času vzamejo tudi kak dan zase. Ob tej priložnosti bi vsem zaželel lepe praznike in uspešno, srečno ter uresničenih ciljev polno 2013.