Mednarodna finančna ustanova s sedežem v Londonu je tako naslednja od institucij, ki je za letos nekoliko popravila pričakovanja glede zvišanja bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji. Po drugi strani jo je za prihodnje leto pustila nespremenjeno na ravni, ki bolj ali manj ustreza tudi ocenam drugih domačih in tujih napovedovalcev.

Pri gibanjih za letos in leto 2024 je opaziti precejšnjo umiritev glede na 2022, ko je Slovenija s 5,4-odstotno krepitvijo BDP-ja imela eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v srednji in vzhodni Evropi, po ugotovitvah EBRD-ja pa so jo spodbujale predvsem zasebna poraba in naložbe.

Ob nadaljevanju visoke inflacije in presežka povpraševanja nad ponudbo na trgu dela pričakujejo v tej banki za letos nadaljnjo rast plač, dvig gospodarske rasti v letu 2024 glede na letos pa bo po ocenah banke predvsem posledica izboljšanih gibanj na strani zunanjega povpraševanja ter okrepitve javnih investicij ob pospešenem črpanju sredstev EU-ja iz različnih virov, ki so trenutno državam na voljo.

Previdnost v regiji

Pri napovedih za celotno regijo, v kateri deluje, pa EBRD ostaja previden. Pričakovanja za letos je glede na februarsko napoved poslabšal za 0,1 odstotne točke, na 2,2 odstotka, za prihodnje leto pa zvišal za 0,1 odstotne točke, na 3,4 odstotka.

Srednji Evropi in pribaltskim državam tako kot celotnemu EBRD-ju za letos napoveduje le 0,5-odstotno rast BDP-ja, kar je 0,1 odstotne točke manj od februarskih napovedi. Oceno za leto 2024 je medtem banka izboljšala za 0,2 odstotne točke, na 2,9 odstotka.

Še najvišje so napovedi za letos prav za Slovenijo in Hrvaško z napovedano 1,5-odstotno rastjo BDP-ja ter za Slovaško (1,4 odstotka). Poljski kot največjemu gospodarstvu EBRD-ja napoveduje 0,6-odstotno rast in Madžarski 0,4-odstotno. Češko gospodarstvo naj bi se medtem po ocenah banke skrčilo za 0,1 odstotne točke, še bolj pa naj bi ob posledicah ruskega napada na Ukrajino trpelo estonsko gospodarstvo, ki mu v EBRD-ju napovedujejo 1,3-odstotni padec.

V prihodnjem letu naj bi medtem, če se bodo uresničili obeti banke, najbolj pospešilo madžarsko gospodarstvo, ki naj bi doseglo 3,5-odstotno rast. Poljska in Slovaška naj bi imeli triodstotno rast, Češka pa 2,9-odstotno. Estonska rast naj bi dosegla 2,8 odstotka. Hrvaška naj bi imela tako kot Slovenija 2,3-odstotno krepitev BDP-ja.

Gospodarska rast na Zahodnem Balkanu

Za regijo Zahodni Balkan ostaja EBRD pri napovedi o 2,2-odstotni rasti v tem letu in 3,4-odstotni v prihodnjem. Srbija, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija naj bi letos imele dvoodstotno gospodarsko rast, Črna gora 3,3-odstotno, Kosovo pa 3,5-odstotno. Prihodnje leto naj bi srbsko gospodarstvo pospešilo na 3,5-odstotno rast, Črna gora na 3,7-odstotno, Kosovo na štiriodstotno, Severna Makedonija in Bosna in Hercegovina pa na triodstotno rast.

Turčija naj bi letos po napovedih EBRD-ja vknjižila 2,5-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,5 odstotne točke manj od februarskih napovedi. Za prihodnje leto banka ostaja pri napovedi triodstotne rasti.

Za vojno opustošeno Ukrajino EBRD po 29-odstotnem gospodarskem zlomu v letu 2022 letos pričakuje skromno enoodstotno rast, prihodnje leto pa triodstotno. Rusija kot agresor na Ukrajino naj bi ob nadaljevanju zahodnih sankcij letos imela 1,5-odstotni padec BDP-ja, kar je dejansko 1,5 odstotne točke boljša napoved kot februarja. Prihodnje leto naj bi se rusko gospodarstvo okrepilo za en odstotek.