Po poročanju nemškega gospodarskega dnevnika Handelsblatt, ki se sklicuje na dokumente uprave Volkswagna, bi lahko s predlaganim 10-odstotnim znižanjem plač zaposlenih samo pri osrednji blagovni znamki privarčevali skoraj 800 milijonov evrov letno. Skupaj z ukinitvijo različnih izplačil bonusov, dodatkov in povišanj plač bi prihranki skupaj znašali približno dve milijardi evrov na leto, kar je približno polovica ciljnih prihrankov v vrednosti štirih milijard evrov.

V ponedeljek je vodja sveta delavcev pri Volkswagnu Daniela Cavallo dejala, da namerava največji evropski proizvajalec avtomobilov zapreti najmanj tri tovarne v Nemčiji, odpustiti na desettisoče zaposlenih in optimizirati delovanje preostalih tovarn v največjem evropskem gospodarstvu, kar pomeni, da se bo družba odločila za veliko temeljitejše prestrukturiranje, kot so sprva pričakovali.

Volkswagen se je znašel v hudih težavah, saj se spopada s padcem prodaje, ki sovpada s hudim pritiskom zaradi visokih stroškov energije in dela, ostre konkurence iz azijskih držav, slabšega povpraševanja v Evropi in na Kitajskem ter počasnejšega prehoda na električno energijo.

Kot piše Handelsblatt, bi zapiranje in odprodaja tovarn prinesla bistveno manj prihrankov kot pa znižanje plač delavcev. Glede na pridobljeni dokument si želi Volkswagen prilagoditi zmogljivosti svojih tovarn, vendar se hkrati izogniti njihovemu zaprtju, če je to mogoče, sicer pa najti nove lastnike za prizadete tovarne, če bo potrebno.

Na seznamu predlogov za varčevanje so tudi ukrepi, ki vplivajo na proizvodnjo komponent in tehnični razvoj, medtem ko dokument ne vsebuje nobenih informacij o skupnem mogočem številu ogroženih delovnih mest, še poroča Handelsblatt.

Vodstvo Volkswagna se že več tednov pogaja s sindikati o načrtih za prenovo poslovanja in znižanje stroškov, ki vključuje tudi morebitno zaprtje tovarn na domačih tleh prvič v 87-letni zgodovini podjetja.

Volkswagen z višjimi plačami kot konkurenca

Po pisanju portala Deutsche Welle se je v več desetletjih pri Volkswagnu s pomočjo politike oblikoval poseben odnos med vodstvom podjetja in sindikati. Tako so po delni privatizaciji in uvrstitvi nekdaj državnega podjetja na borzo leta 1960 delavci ob podpori izjemno močnega sindikata IG Metall dosegli dogovor, ki jim je omogočil, da so izvzeti iz kolektivne pogodbe za panogo.

Od tega dogovora dalje so bile plače zaposlenih pri Volkswagnu bistveno višje kot pri drugih avtomobilskih proizvajalcih, poleg tega pa so si v devetdesetih letih prejšnjega stoletja delavci izpogajali tudi 35-letno garancijo, ki je izključila krčenje delovnih mest do leta 2029.

To garancijo je vodstvo družbe zdaj enostransko razveljavilo in pri tem kot razlog navedlo "posebej pomembne izzive", kot so naraščajoči stroški, ki zmanjšujejo dobiček podjetja.