Židan, ki se te dni mudi na 48. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA 2010, je prepričan, da nam 100-odstotna samooskrba z mlekom, v živinoreji in drugod ne koristijo, če ne pridelamo dovolj žita (slovenska samooskrba po podatkih kmetijskega ministrstva na področju žit dosega 64 odstotkov, na področju pšenice pa 55 odstotkov). Na to so namreč vezane vse preostale proizvodnje in zaščita kmetijskih zemljišč je zato prioriteta.

Kmalu zakon o zaščiti kmetijskih zemljišč
"Zato smo v tem trenutku zaustavili spremembe namembnosti zemljišč v Sloveniji, kmalu pa bo šel v javno razpravo tudi zakon o kmetijskih zemljiščih, ki bo te obvaroval še bolj učinkovito," je pojasnil Židan in k najpomembnejšim ukrepom za povišanje samooskrbe Slovenije dodal še povezovanje slovenske proizvodnje.

V ta namen na ministrstvu pripravljajo več projektov za spodbujanje tako novih tehnologij kot povezovanja slovenskih predelovalcev. "Trgovske verige namreč potrebujejo stalno in količinsko zadostno oskrbo. Do zdaj pa nismo bili uspešni, ker so se s trgovinami pogovarjali posamezniki, ki bi bili v združenju veliko bolj stabilen partner. Največ krize je ravno na tistih področjih, kjer ni več pogodbenega razmerja oz. je to slabo," je pojasnil Židan.

Zakaj Slovenci ne kupujemo slovenskih izdelkov?
Da bi slovenski potrošniki pogosteje kupovali izdelke slovenskih proizvajalcev, pa so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravili tudi zakon o promociji slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov, ki bo po skorajšnji končani javni razpravi in upoštevanih pripombah takoj poslan v vladno proceduro.

Čeprav minister že obstoječo akcijo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju Kupujem slovensko ocenjuje za zelo uspešno, bi bilo dobro to področje, tako kot so to storile že nekatere druge države, urediti tudi z zakonom. "Razumeti je namreč treba, da je akcija Kupujem slovensko nastala iz stiske. Slovenski predelovalci, proizvajalci hrane so spoznali, da je komunikacija s potrošniki zelo pomembna, sicer od njih ne morejo pričakovati, da bi razumeli, zakaj kupovati domače izdelke," je sklenil za MMC.

Konkretne številke uspešnosti akcije Kupujem slovensko znane prihodnje leto
Akcija Kupujem slovensko je sicer v tretji fazi, ki pomeni postopno vključevanje trgovcev v aktivnosti kampanje. "Vsi načrti so letos usmerjeni v promocijske aktivnosti kampanje in podpornikov na prodajnih mestih pod imenom Slovenska vas, ki simbolizira prostor, kjer so združena slovenska kmetijska in živilska podjetja, s ciljem skupne promocije slovenskega znanja, okusa, varnosti in kakovosti živil," so za MMC pojasnili v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij.

Do zdaj se je prostovoljno akciji pridružilo 64 podjetij, oznako Kupujem slovensko pa ima na embalaži že okoli 500 izdelkov. "Trenutno je naš glavni cilj, da čim več potrošnikov seznanimo s cilji in namenom kampanje na samem prodajnem mestu, medtem ko bo na konkretne številke glede uspešnosti kampanje treba še počakati," so še dejali v zbornici. Prve konkretne številke naj bi bile znane v naslednjem letu.