.

Banka Slovenije, ki se je v junijskem poročilu o finančni stabilnosti med drugim posvetila tudi živahnemu nepremičninskemu trgu, poudarja, da je bila lanska skupna rast cen stanovanjskih nepremičnin najvišja po izbruhu krize. V primerjavi s cenovnim vrhom leta 2008 so bile cene stanovanjskih nepremičnin lani sicer nižje za 10 odstotkov, a so bile glede na krizno dno leta 2014 višje za 14 odstotkov.

Tretja najvišja rast cen v evrskem območju
Rast cen stanovanjskih nepremičnin je bila tako po navedbah Banke Slovenije lani tretja najvišja v evrskem območju, pred njo sta bili le Irska in Portugalska. Cene nepremičnin so namreč v Sloveniji rasle več kot še enkrat hitreje kot drugje v območju skupne valute. To je po pojasnilih bančnega nadzornika posledica močnega upada v zadnji krizi in dolgotrajnejšega obdobja neaktivnosti na trgu v letih pred 2015.

Tako Banka Slovenije kot Geodetska uprava ugotavljata, da se je v zadnjih letih vzpostavil trend zmerne rasti cen stanovanjskih nepremičnin, kar pomeni, da je tudi v prihodnjih letih pričakovati nadaljevanje teh gibanj. Vzrok za to naj bi bilo po pojasnilih Banke Slovenije tudi dejstvo, da se je razpoložljivi dohodek gospodinjstev od leta 2008 do 2017 dvignil za 15 odstotkov, cene nepremičnin pa so kljub rasti v zadnjih letih še vedno za približno desetino nižje od predkriznega vrha. Dobre gospodarske razmere skupaj z ugodnimi pogoji za najem stanovanjskih posojil tako krepijo povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah.

Zanimanje naj bi tako ob še vedno spodbudnih napovedih kljub rasti cen nepremičnin ostalo močno, pričakovati pa je, da se bo iz Ljubljane, kjer se dostopnost nepremičnin zmanjšuje, povpraševanje selilo v druge kraje.

Vse večje je neravnovesje med povpraševanjem in ponudbo
V Sloveniji po pojasnilih Gursa močno prevladuje t. i. sekundarni trg stanovanjskih nepremičnin, torej prodaja rabljenih nepremičnin. Lani so tako na primer od skupno 11.460 prodaj evidentirali le 800 transakcij z novimi oz. prvič vseljivimi stanovanji, kar pomeni, da t. i. primarni trg predstavlja le sedemodstotni delež. V zadnjih letih število prodaj novih stanovanj celo upada, po drugi strani pa je število poslov na sekundarnem trgu med letoma 2015 in 2017 naraslo za 33 odstotkov.

Vse to po oceni Gursa in tudi Banke Slovenije ob povečanem povpraševanju in zmanjševanju obsega razpoložljivih rabljenih nepremičnin nakazuje na pomanjkanje zaloge novih stanovanj, kar se za zdaj kaže predvsem v Ljubljani, a je neravnovesje vse večje tudi v drugih mestih.

Cikel gradenj novih stanovanj se je v večji meri že začel v Ljubljani, povečano povpraševanje po zemljiščih za gradnjo (obseg poslov s tovrstnimi zemljišči je med letoma 2015 in 2017 narasel za 36 odstotkov), povečano število izdanih gradbenih dovoljenj v preteklih dveh letih, izrazitejša rast cen novih nepremičnin v zadnjem času in napovedi investitorjev pa kažejo, da je v naslednjih letih pričakovati precejšnje povečanje ponudbe novih stanovanj.

Kljub hitri rasti še ni tveganja za finančno stabilnost
Banka Slovenije ugotavlja, da se tveganja v finančnem sektorju, zaradi dogajanja na nepremičninskem trgu, za zdaj še niso povečala. Rast stanovanjskih posojil je stabilna in zmerna, ob koncu leta 2017 in na začetku leta 2018 je celo nekoliko upadla. Izpostavljenost bank do gradbeništva je manjša, kreditni standardi v povprečju še vedno višji kot pred krizo, bančni sistem pa je bistveno bolj odporen proti morebitnim šokom kot pred krizo. Gospodinjstva pa že tudi med krizo niso bila v težavah zaradi prezadolženosti, kot je to veljalo za sektor podjetij.

A v Banki Slovenije vseeno opozarjajo, da bi v primeru zniževanja kreditnih standardov ob vsesplošnem ugodnem gospodarskem razpoloženju in pričakovanjih ter ob boju med bankami za stranke lahko prišlo do prenosa cikličnih tveganj z nepremičninskega trga na bančni sektor. Pri tem opozarjajo tudi na hitro rast potrošniških posojil, od katerih se številna tudi porabijo za nakup nepremičnin.