Organizacija za sodelovanje in razvoj (OECD) je namreč v julijskem poročilu o Sloveniji opozorila, da bi Slovenija morala zmanjšati razmerje med minimalno in povprečno plačo, ki naj bi bilo glede na mednarodne primerjave "še vedno zelo visoko".

Minimalna plača je plačilo za delo in ne socialna pomoč
Predstavnica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje pa opozarja, da se to razmerje že od leta 2005 zmanjšuje, da je znesek minimalne plače že zdaj zelo nizek, in da se ne sme pozabiti, da gre za plačilo in ne za socialni korektiv, ki ne more biti le malo višji od socialnih pomoči.

ZSSS: Cene so šle navzgor
ZSSS se ne strinja niti s priporočilom OECD-ja, da bi morala Slovenija pri določanju minimalne plače upoštevati napake pri napovedi inflacije tako navzgor kot navzdol, kar pomeni, da bi morala pri inflaciji nižji od napovedane, znižati minimalno plačo. Lani je povprečna inflacija znašala 5,7 odstotka, hkrati pa so se cene hrane in brezalkoholnih pijač zvišale za deset, oblačil pa za štiri odstotke. Zaposleni z nizkimi dohodki večino svojega denarja porabijo prav za te najnujnejše stvari, opozarja Pojetova.

Družina ali ne, vsak si zasluži plačilo za delo
Tudi definicija OECD-ja, da precejšen delež zaposlenih z minimalno plačo ni reven, ker ima partnerja oziroma družinske člane z dohodki, je naletel na odpor ZSSS-ja. "Minimalna plača naj bi zagotavljala dostojno življenje. Če ima posameznik srečo, da ima partnerja, ki ima boljše dohodke, si prav tako zasluži dostojno plačilo za opravljeno delo," je dejala Pojetova.

OECD tudi meni, da previsoka minimalna plača ovira zaposlitvene možnosti mladih (predvsem tistih z manj veščinami), čemur ZSSS nasprotuje in navaja ugotovitve mednarodne organizacije za delo (ILO), ki kažejo, da nižje plačilo za mlade ne daje želenih rezultatov, ampak je bolje okrepiti programe izobraževanja. Sindikatu se zdi sporno tudi to, da je dodatek na delovno dobo del minimalne plače. Meni, da bi morali dodatke iz minimalne plače izključiti, saj bi tako nagradili izkušenejše delavce.

Grozi razpad sistema solidarnosti?
ZSSS nasprotuje tudi predlogom o znižanju prispevne stopnje za delodajalce za socialne prispevke in zvišanju upokojitvene starosti, saj bi to pomenilo razpad sistema solidarnosti, proračun pa ne bi mogel z davki pokrivati manka v pokojninski in zdravstveni blagajni.

Ni vse zlato, kar pride iz OECD-ja
V zvezi s podaljševanjem delovne dobe pa je predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič pred nekaj dnevi za MMC dejal: "Treba je biti realist, ni vse, kar prihaja iz teh institucij, čisto zlato." Spomnil je, da smo bili že leta 1996 priča pritisku Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Svetovne banke in OECD-ja. Organizacije so želele, da Slovenija sprejme pokojninsko reformo s popolno privatizacijo sistema in delovno dobo do 65. leta starosti.

"Svoje predloge so pospremili z dramatičnimi ocenami, da se bo pokojninski sistem zlomil v roku 10 ali 20 let, če ne bomo sledili njihovim predlogom. K sreči smo se sindikati temu uprli in ohranili pokojninski sistem, ki je ob vseh problemih vendarle stabilen in tudi prevladujoč v evropskih državah," je dejal Semolič.