V zadnji četrtfinalni radijski debatni oddaji Za in proti - debate na valovih so se s svojimi najmočnejšimi argumenti preizkusili dijaki dveh gimnazij iz prestolnice. Ekipa Gimnazije Bežigrad je zagovarjala, da bi podjetja, ki prejemajo kohezijska sredstva morala zagotavljati razvoj delavcem in družinam prijaznih delovnih okolij. Ekipa Gimnazije Vič je žirijo medtem skušala prepričati, da bi denar morali vlagati v izboljšanje delovanja inšpektorata za delo in odpravljanje kršitev delavskih pravic.
Bežigrajski gimnazijci so za začetek navedli, da osnovne delavske pravice niso v skladu s prepričanji v 21. stoletju, saj omogočajo zgolj absolutni minimum. Evropske direktive že zagotavljajo določene obveznosti delodajalcev, delavcem in družinam prijazna delovna okolja pa bi predstavljala nadgradnjo. »Trenutno ne obstaja pritisk na podjetja, da bi dejansko omogočila taka okolja,« so dodali, zato se le redka podjetja odločajo za ustvarjanje takšnih delovnih mest. Evropska unija bi lahko izkoristila mehanizem podeljevanja kohezijskih sredstev tako, da bi nagradila podjetja, ki stremijo k udejanjanju takšnih okolij. Zagovorniki bi delavce vključili v proces pridobivanja sredstev. Dijaki viške gimnazije so medtem poudarili, da se kohezijska sredstva vlagajo le v mala in srednje velika podjetja in problematizirali večje delavske družbe. Manjša podjetja so označili kot dober primer, kjer je manj izkoriščanja in slabih delavskih pogojev. Ker ta torej že zadoščajo določenim standardom, bi sredstva raje namenili v izboljšavo in večjo produktivnost javnih organizacij. »Predlagamo, da bi s kohezijskimi sredstvi izboljšali delovanje inšpektorata za delo,« so vztrajali.
Zagovorniki so vztrajali, da so pravice delavcev v Evropski uniji med najbolj spoštovanimi, inšpektoratu za delo pa so namenjena druga sredstva. Če se delavec na svojem delovnem mestu dobro počuti, se to pokaže z večjo produktivnostjo, so zagotavljali bežigrajski dijaki. Kar pa ni prepričalo dijakov Gimnazije Vič, ki so trdili, da zagovorniki tega niso podprli z analizo. Opozorili so tudi na škandale s suženjskim delom in nevarnimi pogoji. Vlaganje v razvoj manjših podjetij je potrebno, da ostanejo likvidna. Obstoj teh preprečuje monopol večjih podjetij, so zaključili.
Žirijo so tokrat sestavljali Lucija Ivanuša, Aleš Kustec in Andrej Bučar – Drill, po razpravi pa so zmago soglasno pripisali Gimnaziji Bežigrad. Velika podjetja res ne morejo kandidirati za kohezijska sredstva kot je trdila opozicijska stran, so pa ta zelo močna, sposobna ustvarjanja monopolov in izogibanju inšpekcijskih nadzorov. Viški gimnazijci žal niso predstavili mehanizacije s katero bi kohezijska sredstva izboljšala delovanje inšpektorata za delo. Čeprav kršitve delavskih pravic resda obstajajo in jih kohezijska sredstva sistemsko ne bodo odpravila, pa razmere niso tako slabe, da si ne moremo privoščiti razmišljanja o nadgradnji. Trojico je prepričala tudi možnost pogojevanja sredstev s pogajalsko močjo delavcev.
Gimnazija Bežigrad se bo v polfinalu pridružila ekipam Srednje šole Domžale, Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik ter II. gimnazije Maribor.
Oddaja Za in proti - debate na valovih je del projekta Kohezija za vse, ki je sofinanciran iz evropskih sredstev.
