V tretji četrtfinali radijski debatni oddaji Za in proti - debate na valovih sta pred strokovno žirijo stopili ekipi dijakov II. gimnazije Maribor ter Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje. Prva je zagovarjala, da bi morali v okviru kohezijske politike manj sredstev nameniti javnim in več nevladnim organizacijam. Trojica iz Trbovelj je nasprotovala s svarilom pred netransparentno porabo sredstev in centralizacijo.
Mariborski gimnazijci so že ob začetku poudarili, da imajo javne organizacije drago strukturo in zapletene birokratske procese. »Razvijanje že razvitih javnih organizacij je dosti dražje kot razvijanje nerazvitih nevladnih organizacij,« je dejal prvi govorec. Prednost nevladnih organizacij je po njihovem večja motiviranost k izpolnitvam ciljev, saj so v nasprotnem primeru zavezane k vračanju kohezijskih sredstev. Različne nevladne organizacije med sabo tekmujejo za sredstva, s čimer se spodbuja razvoj in inovacije. Opozicijska ekipa se je medtem oprla na problem centralizacije s trditvijo, da ima večina nevladnih organizacij svoj sedež v večjih mestih. »To pomeni, da ne razvijamo tistih regij, ki bi razvoj najbolj potrebovale,« so zagotavljali nasprotniki. Večje organizacije z več dosežki bi imele nesorazmerno prednost pri podelitvi sredstev. Javne organizacije uporabnikom zagotavljajo pravico do dostopa socialnih storitev pod enakimi pogoji in delujejo po celotni državi. »Treba je vlagati v storitve, ki pomagajo vsem državljanom, ne pa samo peščici,« so vztrajali.
V propozicijski ekipi so obrazložili, da evropska kohezijska politika nasploh cilja na ruralna območja. Neodvisnost delovanja nevladnih organizacij še posebej pride do izraza na področjih, kjer so javne organizacije omejene zaradi različnih, tudi političnih vplivov. Svoje mnenje so podkrepili, da nekatere družbene iniciative dobijo vladno podporo šele, ko ta postane velik problem. Opozicija je stopila v bran birokraciji, saj vsak dokumentiran cent pomeni več nadzora nad porabo sredstev in s tem manj možnosti za korupcijo. Ker je delo vlade javno, mora delovati transparentno. Javnost od nje terja učinkovitost, pod prste pa ji gledajo tudi mediji. Na nevladnih organizacijah je manjša odgovornost in posledično manj pritiska javnosti, je problematizirala opozicija.
»Rojeni, da blestimo,« je ob koncu odrepal Andrej Bučar – Drill, ki v vsaki oddaji poskrbi za glasbeni vložek. S članicama žirije Jernejo Logaj in Nušo Stamejčič je presodil, da je s svojimi argumenti najbolj zablestela ekipa II. gimnazije Maribor. Obe ekipi sta se sicer osredotočili predvsem na učinkovitost porabljenih kohezijskih sredstev. V tej luči so mariborski dijaki prepričljivo argumentirali, da nevladne organizacije s prejetim denarjem lahko storijo več, hkrati pa imajo možnost, da od odgovornih terjajo ureditev določenih problematičnih točk. Nevladne organizacije tudi spodbujajo angažiranost posameznikov, kar lahko vodi do boljšega razvoja javnih organizacij. Žirija je presodila še, da je verjetnost korupcije enakovredna v obeh oblikah organizacij. V zadnjem četrtfinalu se bosta srečali ljubljanski gimnaziji.
Oddaja Za in proti - debate na valovih je del projekta Kohezija za vse, ki je sofinanciran iz evropskih sredstev.
