V drugem četrtfinalu radijske debatne oddaje Za in proti - debate na valovih sta ekipi dijakov preizpraševali možnost, da bi priseljencem ponudili učenje njihovega maternega jezika s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev. Na strani zagovornikov je bila ekipa Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, opozicijsko stran so zastopale dijakinje Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik.
Učenje bi potekalo v obliki neobveznih delavnic, ki bi se izvajale glede na interes tečajnikov, je predlog za zagovorniško stran predstavila dijakinja z ljutomerske gimnazije. »Politika daje migrantom občutek, da bodo v družbi sprejeti le, če se čisto asimilirajo,« je dejala. S tem pa Evropska unija krši lastne cilje o spoštovanju kulturne in jezikovne raznolikosti. Kasnejše generacije priseljencev se od lastne kulture oddaljujejo, ker se v državi bivanja ne počutijo sprejete. Prav materni jezik pa predstavlja temeljno povezavo z lastno kulturo. Zagovorniki predloga kljub temu spodbujajo k učenju jezika države bivanja zaradi vsakodnevne praktične rabe in krepitve socialnih krogov. Spomnili so tudi na primer iz prakse, ko bo opravljen izpit iz slovenščine z novembrom pogoj za podaljšanje začasnega prebivanja v Sloveniji.
Nasprotnice predloga so poudarile, da se zavedajo pomena maternega jezika, a med prioritete postavljajo vključevanje v novo družbo in kulturo. Ustvarjanje novega življenja je vendar cilj večine priseljencev, so prepričane kamniške dijakinje. Prednost dajejo zagotavljanju osnovnih življenjskih standardov, torej reševanju stanovanjske stiske in omogočanju samostojne finančne stabilnosti. Dodale so, da kohezijske finančne spodbude niso malha brez dna.
Če jezika ne uporabljaš, ga začneš pozabljati. Zagovorniki so prepričani, da so za krepitev osnovnih življenjskih standardov na voljo sredstva iz drugih evropskih skladov, zato si kohezija lahko privošči jezikovne delavnice za priseljence. Nasprotna stran je v debati vztrajala, da priseljenci svoj materni jezik ohranjajo v družinskih krogih. Dodatne finančne spodbude pa bi le prilile olje na ogenj prepričanj radikalnih posameznikov, ki bi predlog razumeli kot napad na lastno kulturo.
Radijska debatna oddaja pri dijakih preizkuša sposobnost, da se temi prilagodijo in jo zagovarjajo ali negirajo. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Lan Sevčnikar, Matija Pušnik in Andrej Bučar – Drill je presodila, da je ljutomerskim dijakom manjkal jasen oris koristi, ki bi jih priseljenci pridobili z gojenjem maternega jezika. Žirija je ocenila, da je treba prioritetizirati prečkanje ovir s katerimi se soočajo, ko pridejo v državo. Zmagovalna ekipa iz Kamnika se bo v polfinalu pridružila ekipi Srednje šole Domžale. V tretjem četrtfinalu se bosta pomerili ekipi II. gimnazije Maribor ter Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje.
Oddaja Za in proti - debate na valovih je del projekta Kohezija za vse, ki je sofinanciran iz evropskih sredstev.