Po napetih razpravah v četrtfinalni in polfinalni oddaji, sta dve ekipi prepričali žirijo in si prislužili prostor v finalu. Gimnazija Bežigrad in II. gimnazija Maribor sta s svojimi dijaki nastopili še v zaključku radijske debatne oddaje Za in proti - debate na valovih. Če so dijaki v polfinalu debatirali o športu, so se v finalu soočili z gospodarstvom in ekonomijo v državah v razvoju. Te bi morale podpirati nova, zagonska podjetja. S to mislijo je nastopila ekipa Gimnazije Bežigrad, mariborski gimnazijci pa so ji nasprotovali s prednosti vlaganja v že uveljavljena nacionalna podjetja.
»Zagonska podjetja potrebujejo neko začetno zaupanje, da lahko zrastejo,« so na začetku navedli bežigrajski gimnazijci in dodali, da šele nato postanejo zanimiva za zasebni kapital. Po njihovem so zagonska podjetja cenovno učinkovita, saj začetni vložek ni velik. »Zagonska podjetja so način diverzifikacije gospodarstva, ki omogočajo rešitve problemov monokulturnega gospodarstva,« tako bi dodana vrednost ostala znotraj države, ne pa odšla zunanjim vlagateljem. V primerjavi z monokulturnim gospodarstvom so manj občutljiva na ekonomske spremembe, so ocenili. Velika nacionalna podjetja so označili za samozadostna, zato naj ne bi potrebovala velikih investicij. »Naj vas opomnim, da devet od desetih zagonskih podjetij propade,« je takoj opozoril mariborski dijak in dodal, da vlaganje v takšna podjetja pomeni veliko izgubo. Opozicijska ekipa je argumentirala, da bi države v razvoju morale najprej razvijati infrastrukturo, da se velika nacionalna podjetja še izboljšajo. Ta so namreč tista, ki preživijo krizne situacije. Ker so države v razvoju nestabilne, je vlaganje v takšna podjetja nujno.
Ekipi se nista zedinili, če so države v razvoju res odvisne od monokulturnega gospodarstva. Dijaki na propoziciji so vsekakor razmišljali, kako narediti države bolj samozadostne. Zatrdili so, da je tveganje v začetniška podjetja majhno, prednosti pa velike. Mariborski dijaki bi ekonomijo držav v razvoju diverzificirali z investicijami v uveljavljena podjetja tako, da bi ta že opravila ključne delovne procese za pripravo končnega izdelka, ki jih sicer prevzamejo druge države. To vidijo kot rešitev pred pastmi neokolonializma. Posvarili so, da zagonska podjetja dalj časa ne bodo donosna, obstaja tudi nevarnost prevzema, kar pomeni, da bo učinek na državo majhen.
Petčlansko strokovno žirijo so v finalni oddaji sestavljali Nuša Stamejčič, Aleksander Šuštar, Maša Topole, Jerneja Logaj in Andrej Bučar – Drill. Zmago pa je soglasno pripisala II. gimnaziji Maribor, ki je dokazala, da države v razvoju nimajo monokulturnih gospodarstev. Ponudili so možnost dolgoročne diverzifikacije gospodarstva z državno podporo v obstoječa nacionalna podjetja. Opozicijska ekipa je tudi uspešno dokazala, da bo le malo zagonskih podjetij uspešnih, vsekakor pa ne v kratkem obdobju. Žirija je dodala, da bi vsa podjetja svoj kapital premaknila drugam, če bi njihova matična država zaostrila pogoje za opravljanje dejavnosti.
Mariborski gimnazijci so si za nagrado priborili večdnevni izlet v eno izmed evropskih mest. Radio Koper je oddaje pripravil v sodelovanju z Za in proti, zavodom za kulturo dialoga ter Kulturno izobraževalnim društvom Pina.
Oddaja Za in proti - debate na valovih je del projekta Kohezija za vse, ki je sofinanciran iz evropskih sredstev.
