Simao je fantastičen slikar, poleg tega pa še zabaven, izobražen, razgledan ter inteligenten in prijeten sogovornik. Iskren prijatelj s kančkom smole. V Slovenijo je prišel pred nekaj leti. Z dežja pod kap, dobesedno.

V času fašističnega režima na Portugalskem, med drugim tudi pod budnim očesom diktatorja Antónia de Oliveire Salazarja, je bila na skrajnem zahodu Evrope osnovna šola obvezna le v prvih štirih razredih. Ja, le štiri leta obvezne osnovne šole. Portugalci so se leta 1974, šele štiri leta po Salazarjevi smrti, otresli fašizma, v osemdesetih malce izboljšali izobraževalne standarde, a posledice tistega obdobja so vidne še danes. Funkcionalna pismenost je med najnižjimi v Evropi, kar 64 % Portugalcev v življenju še ni prebralo niti ene knjige! Le 67 % odstotkov delovno aktivnega prebivalstva ima dokončano osnovno šolo, 12 odstotkov je tistih, ki so končali srednjo šolo.

Vendar. To je zgolj statistika. Veliko več kot številke o portugalski družbi povejo tamkajšnji mediji, ki so zrcalo tamkajšnjih razmer. Tudi portugalska javna televizija na primer. Si predstavljate nacionalko, ki bi vas celo dopoldne zasipala s pogovornimi oddajami o kriminalu, umorih, skratka črni kroniki? Skorajda vse informativne oddaje se začnejo z nogometom, s strganimi kolenskimi vezmi tega in tega nogometaša, s prestopom nekega zvezdnika v drug klub, poročajo o poroki onega branilca, pričeski tretjega vratarja in tako dalje. Pa še vse o Ronaldu! Popoldne je gledalec portugalske nacionalke zbombardiran s telenovelami, ki se druga za drugo "šamponijo" v pozni večer. In film si lahko ogledate šele po polnoči. Vmes pa TV-prodaja za ljudi, ki si ne morejo ničesar več privoščiti.

Simao je navdušen. Navdušen, da na TV Slovenija lahko vidi dokumentarni film sredi dneva, film ob normalni večerni uri, glasbeno oddajo ali posnetek koncerta, oddajo o knjigah, otroški program, pa tudi razvedrilne oddaje, športne prenose, informativne oddaje, ki se začnejo z relevantnimi temami. Simao opazi, da nacionalni radio ponuja več programov. ARS, Prvi, Val 202, Koper … za vsakogar nekaj. "Unbelievable!" reče.

Tudi v naših medijih se zrcali podoba naše družbe. So odraz ljudi, ki tu živijo in delajo. In ti ljudje so tudi "produkt" našega izobraževalnega sistema. Predsednik vlade je na začetku meseca, ko so protesti po slovenskih mestih dobivali začetniški zagon, za eno izmed radijskih postaj nanizal tudi nekaj misli o mladih ljudeh, ki na ulicah izražajo svojo jezo in brez perspektive pogledujejo v prihodnost. Prvi minister je v svoji nezmotljivi maniri ugotovil, da je več sto mladih izgrednikov pač predstavnikov izgubljene generacije, ob čemer bi morali zardevati vsi pretekli šolski ministri in celo prvi šolniški sindikalist Branimir Štrukelj. Seveda, kriva je zgolj slaba šola. A že čez nekaj dni pridejo na plano rezultati mednarodnih raziskav, ki pokažejo, da se dosežki osnovnošolcev v bralni pismenosti, matematiki in naravoslovju nenehno izboljšujejo, vse odkar Slovenija sodeluje v raziskavah, kar umešča našo državo med najuspešnejše.

No, če je pa tako, potem bi veljalo naše učitelje tudi kdaj pohvaliti. In to ne le za zgoraj omenjene rezultate. Tudi zato, ker so, to je opazil celo predsednik vlade, svoje učence nekoč naučili, da lahko povejo, kar si mislijo.