Obutev tistega časa pa vse do pred štirimi leti se je trudila stopalu nuditi predvsem osnovno zaščito in biti pri tem čim lažja. Teža obutve igra namreč pomembno vlogo pri učinkovitosti teka. Ugotovili so, da dodatnih 100 gramov teže copata poveča porabo energije za odstotek, kar pa podaljša čas teka. Tako razlike v teži med različnimi tekmovalnimi copati ne presegajo 50 gramov in ti tekmovalni tehtajo skoraj pol manj kot običajni tekaški copati.

Leta 2017 pa se je zgodila velika sprememba v tekmovalni cestni dolgoprogaški obutvi, ki je ravno sovpadla s prvimi poskusi teka pod dvema urama. Z veliko marketinško spodbudo, ki je spremljala podvig rušenja ali bolje rečeno prestavljanja mej človeških zmožnosti, je sodelovalo podjetje Nike. Predstavniki so trdili, da njihova nova obutev omogoča izboljšanje rezultata v maratonu vse do štirih odstotkov. Takrat se ni vedelo veliko več kot to, da ima nova obutev posebno aerodinamično oblikovan petni del.

Dvomil sem, da lahko le izboljšana aerodinamika tako močno vpliva na izboljšani rezultat. Zdaj vemo, da ta takrat tako varovana skrivnost napredne obutve temelji predvsem na novem materialu PEBA, lahkem in odzivnem polnilu podplata, ki ob majhni teži omogoča večjo debelino in odzivnost. Podplatu so dodali še vzdolžno karbonsko ploščo, ki poveča vzdolžno čvrstost. Ta se v prvi fazi dotika s tlemi upogiba, potem pa ob zaključku odriva elastično energijo povrne. Vse to je oblikovano v poudarjeno polkrožni podplat, ki naj bi izkoriščal tako imenovani "učinek gugalnice".

Vse več tekmovalcev je steklo v teh naprednih obuvalih. Podjetju Nike pa so hitro sledili tudi drugi proizvajalci.

Ali nova obutev res vpliva na boljše rezultate?
To je zanimalo tudi raziskovalce, ki so si postavili vprašanje: se sprememba obutve pozna na rezultatih svetovno najboljših 20 in najboljših 100 tekmovalcev in tekmovalk v maratonu, malem maratonu in teku na 10 km? Analizirali so najboljše rezultate zadnjih osmih let (več lahko preberete na tej povezavi). Pod drobnogled so vzeli rezultate nekaj let pred (2012–2016) razvojem te napredne obutve in rezultate, ko večina vrhunskih tekmovalcev teče v njej (2017-2019). Napredek je bil očiten, najboljši rezultati sezone so po letu 2017 poskočili. Najizrazitejši napredek je pri maratonkah, ki so čas v povprečju izboljšale za kar dve minuti in 10 sekund. Pri moških je napredek nekoliko manjši. Morda je razlog v večji telesni teži in daljšem stopalu, kjer je vzdolžna čvrstost podplata ob enaki izdelavi obutve razmeroma manjša. Ali pa v razmeroma manjši spremembi debeline podplata glede na dolžino nog.

Kaj pa pravila?
Pravila so narejena v želji, da omogočajo pravična in neškodljiva tekmovanja. Glede obutve dovoljujejo, da je največja debelina podplata 40 mm in da je v podplatu le ena plošča. Znotraj tega bodo proizvajalci in tekmovalci iskali zanje najboljše rešitve. Dodatno pravilo poštenosti tekme pa zahteva tudi to, da imajo vsi tekmovalci dostop do naprednih tekaških copat. Pričakujemo lahko torej nove osebne rekorde in nekateri med njimi bodo prav gotovo tudi svetovni rekordi. Te bodo plod srečanja nadarjenosti, predanosti in tehnologije.

Tehnologija spreminja meje mogočega. Človek je prišel na Luno in je pretekel maraton pod dvema urama. Spremembe na hitreje, pa – vemo – niso nujno spremembe na bolje. Lahko se čudimo nad hitrostjo in vzdržljivostjo vrhunskih tekačev in tekačic, a jih ne gre kar slepo posnemati. Kar deluje dobro za vrhunske tekače, ima lahko prav nasprotni učinek pri počasnejših.

Čeprav se ne bi branil novega osebnega rekorda, bom ostal na preverjenih tekaških copatih. Vsaka sprememba obutve za seboj povleče spremembe v obremenitvah na telo, predvsem na stopala, gležnje in goleni. In če je ta prehitra, lahko vodi v preobremenitve in posledično poškodbe. V natančnejših analizah teka z različno vzdolžno togim podplatom so se upogljivejši bolje izkazali pri nižjih hitrostih (14 km/h), bolj togi pa pri višjih (20 km/h). Zato pamet v roke vsi, ki si želimo izboljšati svoj osebni rekreativni rekord. Obutev, ki pomaga najhitrejšim na svetu, nas ne bo naredila hitrejše.

Pozdravljam razvoj obutve, pa ne toliko zaradi hlepenja za rekordi, ampak ker z njenim napredkom napredujemo tudi v boljšem razumevanju našega telesa v gibanju. Navsezadnje je mati narava učvrstila naše stopalo s plantarno fascijo veliko pred karbonsko ploščo. Ta plošča v bistvu samo pomaga plantarni fasciji, da je korak še prožnejši.

V enem od prihodnjih kolumn se bom lotil bolečine pri peti, ki nastane v toplejših dneh, ko več hodimo ali stojimo v obuvalih s tankim podplatom.