Gre za spodbudo ali za grob poseg v svobodo vsakega posameznika, da po svojem okusu izbere življenjski slog?

Pa je prišla korona in so nas na začetku zaprli v stanovanja in greh je bilo stopiti ven samo zaradi sprehoda in greh je bilo prečkati mejo občine samo zaradi sprehoda. Pa vendar se vprašajmo, kaj je grešno manjkalo geslu Ostani doma.

Ko nas je pred dobrim letom presenetil virus, je bilo kmalu jasno, da so v boju z njim starejši ljudje, bolniki s kroničnimi boleznimi od srčno-žilnih bolnikov, sladkornih bolnikov, debelih, tistih, ki prebolevajo raka, tisti s presajenimi organi, kadilci in še kdo, šibkejši od mlajših in zdravih. Poleg te gole zdravstvene slike je bilo pričakovati tudi to, da imajo posamezniki, ki se redno gibajo, pomembno uspešnejši imunski sistem. Dobro je znano, da se imunske funkcije izboljšajo z rednim gibanjem. Tisti, ki so redno aktivni, imajo nižjo verjetnost za okužbo, nižjo intenzivnost simptomov ob okužbi in nižjo smrtnost z različnimi virusi. Redno gibanje zmanjša tudi tveganje za sistemska vnetja, ki so glavni dejavnik okvare pljuč, povzročene s covidom-19. Redno gibanje je torej eden od prvih ukrepov za boljše spopadanje z virusom.

Glede na to, da se država na vse pretege trudi zmanjšati negativne učinke koronavirusa, se lahko čudimo, kako to, da se kot skupnost nismo veliko bolj intenzivno lotili tudi gibanja. Zgodilo se je ravno nasprotno od želenega, gibalne zmožnosti otrok (dokazano s testiranjem športno-vzgojenega kartona) in zelo verjetno odraslih (žal o tem nimamo dobrih podatkov) so se v zadnjem dobrem letu večinoma poslabšale.

Redno gibanje je izredno pomembno!
Kdor razume, čuti in izkuša vpliv gibanja na zdravje, je lahko že na začetku epidemije upravičeno pričakoval, da je gibanje pomembno. A takrat seveda nismo vedeli, kolikšen je njegov vpliv na prebolevanje novega koronavirusa. Pred dobrim mesecem pa je bila v znanstveni reviji Br J Sports Med objavljena zelo zanimiva in aktualna raziskava. V njo so vključili skoraj 50 tisoč okuženih s koronavirusom. Natančno so pregledali njihovo zdravstveno kartoteko zadnji dve leti do prihoda virusa, vse do marca 2020. Poleg njihovega zdravstvenega stanja pred epidemijo, od diagnosticiranih in zdravljenih bolezni so imeli zabeležene tudi življenjske navade: od kajenja, uživanja alkohola do podatkov o rednosti gibanja. Vse te podatke so primerjali s potekom koronavirusne bolezni 19 do oktobra leta 2020.

Iz te velike množice podatkov so se izrisale različne stopnje tveganja poteka okužbe: o tem, ali so premagali bolezen brez zapletov, z manjšimi zapleti ali so bili morda celo sprejeti v bolnišnico, so jih dali v intenzivno terapijo ali pa so s koronavirusom celo umrli.

Kaj so ugotovili? Da visoka starost okuženega najbolj poveča verjetnost za zaplet. Drugi dejavnik, ki zelo ni v korist okuženemu, je presajen organ. Kaj je pa tisto, ki pride za tem, je to kronična obstruktivna bolezen pljuč, sladkorna bolezen, je to prebolevanje raka? Kaj je tisto, kar nam za visoko starostjo ali transplantiranim organom najbolj okrne odpornost proti koroni?

Pred sladkorno boleznijo, prebolevanjem raka, debelostjo se je postavil preprost vsakodnevni dejavnik naših gibalnih navad. Ja, ali se redno gibamo, to je izjemno pomembno!

WHO po novem priporoča 300 minut hoje na teden
Svetovna zdravstvena organizacija je pred desetimi leti prvič priporočila, da bi se naj ljudje gibali, na primer živahno hodili, vsaj 150 minut na teden. Konec preteklega leta so to priporočeno količino gibanja razširili na 300 minut na teden. Gre za priporočilo, ki temelji na množici zbranih raziskav, kjer so ugotavljali, kako različne količine gibanja vplivajo na verjetnost nastanka ali poteka različnih bolezni. Torej, če želimo naše telo nahraniti z zdravilnim gibanjem, si vsaj petkrat na teden privoščimo polurni do enourni sprehod. Če se gibamo še več, pa to ne pomeni, da že prihajamo v območje preveč. Nikakor ne, v resnici je dobrodošlo, da se gibamo še več, le dodatni koristni učinki niso tako zelo izraziti.

Vsakodnevno gibanje je nekaj, s čimer smo evolucijsko zrasli. Antropologi ugotavljajo, da so naši predniki v paleolitskem času vsak dan hodili in delno tudi tekli od 2 do 4 ure. Ta količina gibanja je nekaj, na kar smo evolucijsko prilagojeni. V sinergiji s to količino gibanja so naši predniki preživeli veliko večino (več kot 97 %) obstoja anatomsko modernega človeka. Zato ni čudno, da naše telo deluje manj učinkovito, če ga postavimo v okoliščine, ki mu niso domače. Naše telo je v resnici veliko bolj narejeno in vajeno na nabiralništvo in lov kot na mestni način življenja, v katerega smo vzgojeni, navajeni in ja, tudi razvajeni. Neskladja z naravo našega telesa in navadami našega življenjskega sloga vodijo žal v bolezni.

Nadaljevanje gesla naj bo: pojdi redno na sprehod!
Zato bi bilo geslu iz pomladnih mesecev 2020 “Ostani doma!” zelo na mestu dodati tudi nadaljevanje: in pojdi redno na sprehod v gozd. Zdaj, ko se lahko cepimo in na ta način natreniramo imunski sistem za boljši odziv, je pa prav, da ponovno ne pozabimo gibanja. Menda je tudi v tem koristen učinek. Ljudje, ki se redno gibajo, imajo boljši imunski odziv tudi na cepljenje. Prav je torej, da na gibanje ne pozabimo, nikoli.

Dedek Toni je bil malce grob, neposreden, pa vendar danes vsak od nas potrebuje “brco v rit”. Zato vas vprašam: “Ste danes že šli na vsaj polurni živahnejši sprehod?”

Jaz grem zdaj.