Že to, da je najmočnejša tetiva našega telesa imenovana po antičnem junaku Ahilu, ki je bil nesmrten po celem telesu, razen v peti, namiguje, da so z ahilovo tetivo imeli težave tudi v antični Grčiji.

Tetiva je najbolj obremenjena pri zaporednih skokih, pospeševanjih in hitrih spremembah smeri, kar pa je sestavni del mnogih športnih iger z žogo. Ker pa so to tradicionalno tudi športi, ki se jih lotevajo pretežno moški, je to eden od poglavitnih razlogov, da v številu pretrganih ahilovih tetiv v tekmi z ženskami te prednjačijo. Pri tem so najbolj kritična Kristusova leta, tista med 30. in 40. letom. Verjetno prav zaradi takih in podobnih poškodb, poleg naraščajočih družinskih obveznosti seveda, v tem življenjskem obdobju mnogo moških zapusti tedensko rekreativno druženje ob žogi.

Težave z ahilovo tetivo pa ne nastopijo le takrat, ko se ta pretrga, ampak že pri manjših poškodbah, ko tetiva oteče in boli. Včasih res da le na otip, a pogosto nas to moti pri hoji v klanec in še toliko bolj pri teku in skokih.

Kako tetive najučinkoviteje krepiti?

Že pred 40 leti so preizkušali učinkovitost ekscentrične vadbe in odkrili, da je zelo učinkovita. Počitek je smiseln le v primeru akutne poškodbe in v prvih nekaj dneh simptomov kronične poškodbe. Ko se stanje ustrezno stabilizira, pa je zelo smiselno tetivo raztezati z izometrično ali ekscentrično mišično kontrakcijo, saj to za tetivo predstavlja spodbudo za pravilno obnovo. Vlakenca tetive morajo namreč biti usmerjene tako, da najbolje prenašajo raztezne sile. Če tetive dlje časa ne obremenjujemo, se ta celi brez navodil, ki jih narekuje uporaba. Tako nova vlakenca ne rastejo v optimalno smer, ampak brezglavo vsepovprek.

V zadnjih letih so pod vodstvom Keith Baara, profesorja molekularne vadbene fiziologije iz Kalifornije, odkrili koristne napotke o optimalni intenzivnosti, količini in pogostosti razteznih obremenitev, ki delujejo najbolj krepilno na tetive. Ker se tetive obnašajo visko-elastično, so pri kratkotrajnih sunkovitih obremenitvah bolj toge, kar pa za celjenje ne predstavlja dobre spodbude. Večje raztezne lastnosti imajo pri počasnih, dlje trajajočih razteznih obremenitvah. Kako te dosežemo – z ekscentričnim ali izometričnim mišičnim naprezanjem – niti ni tako pomembno. Ugotovili so, da je 30-sekundno raztezanje tetive najboljše. Sledi naj kratek, okoli minuto dolg počitek, nato pa ponovitev obremenitve. Če takšno vadbo izvajamo okoli 10 minut, smo s tem ustvarili najmočnejši spodbudni učinek za rast novih tetivnih vlakenc. Podaljševanje takšne vadbe ne bi vplivala na utrjevanje tetivnega tkiva in ne bi prinašala dodatnih koristi. Pri iskanju optimalne pogostosti vadbe pa so ugotovili, da je najbolje, če jo izvajamo vsakih 6 ur. Tako lahko vadbo razporedimo čez cel dan: na primer po 10 minut zjutraj, opoldan in zvečer in to iz dneva v dan.

Če s tetivami trenutno nimamo nobenih težav, je kot naložba za prihodnost smiselno izvajanje preventivne vadbe vsaj enkrat na dan. Razmislimo, katere tetive na našem telesu so tiste, ki jih je smiselno dodatno krepiti. Če želimo na primer še dolgo hoditi v hribe ali teči, krepimo ahilovo tetivo, če več šprintamo, ne pozabimo tudi na tetive zadnjih stegenskih mišic in upogibalk kolka, če moramo imeti močan odriv iz kolen, pa ne pozabimo na vadbo tetiv iztegovalk kolen.

Tetive najbolje krepimo tako, da jih obremenjujemo pogosto, intenzivno, a ne sunkovito in ne dolgotrajno. S takšno posebno vadbo okrepljene tetive nam bodo bolje služile in tudi več zdržale, ko bomo od njih v našem vsakdanjem ali športnem življenju zahtevali več. Ko bomo šli na celodnevni pohod v hribe ali tekanje po razgibanih stezicah, ali ko nas čaka na primer košarkarski turnir ali pa načrtujemo zimski smučarski teden, bomo bolje utrjeni iz našega telesa lažje iztisnili več živahnega gibanja, brez razbolelih tetiv v naslednjih dneh.