Pričakovali bi lahko, da je našemu telesu vseeno, ali se gibamo v prostem času ali poklicno, saj je gibanje pač splošno koristno. Pa vendar ni tako, še več, poklicno gibanje nam lahko tudi škodi. Zakaj? Gre za paradoks fizične aktivnosti in zdravja: v številnih raziskavah je bilo ugotovljeno, da prostočasno redno gibanje zmanjšuje verjetnost za srčno-žilne bolezni, presnovne bolezni in kronična vnetja, a da je učinek telesnega napora pri poklicni telesni dejavnosti lahko zdravju celo škodljiv. V čem je razlika?

Ljudje, ki večino svojega dnevnega gibanja opravijo znotraj svoje službe, to so gradbinci, čistilci, negovalci starejših, kmetovalci, delavci v proizvodnji, so kljub veliki količini fizične aktivnosti relativno šibkejšega zdravja in imajo večje tveganje za srčno-žilne bolezni in okvare gibalnega aparata. Pri tem bo seveda vsak pomislil najprej na manj zdrav življenjski slog in druge manj ugodne družbenoekonomske učinke, ki so bolj značilni za fizične delavce. Ti imajo seveda tudi velik vpliv na zdravje. A se pri statističnih analizah kljub upoštevanju vpliva dodatnih dejavnikov učinek paradoksa telesne aktivnosti in zdravja ne razblini. Ta negativni učinek pa je bolj izrazit pri ljudeh z nižjo usposobljenostjo, ki imajo manj možnosti za izbiro dela, ki ga opravljajo, in pri tistih, ki so že sicer šibkejšega telesnega zdravja.

V čem se poklicna telesna dejavnost razlikuje od prostočasne?

Tipična poklicna fizična aktivnost je običajno prenizko aerobno intenzivna, da bi na srčno-žilni sistem delovala krepilno. Običajna rekreativna vztrajnostna vadba presnovno obremeni telo med 60 in 80 odstotkov največje aerobne kapacitete, medtem ko jo poklicno fizično delo okoli 30 in 35 odstotkov. Dodatno pa ta sicer manjši telesni napor traja veliko dlje časa, okoli 8 ur delovnega dne. Ugotavljajo, da imajo fizični delavci povišano povprečno frekvenco srčnega utripa skozi celotnih 24 ur dneva in ta kot samostojni dejavnik pomeni dodatno tveganja za srčno-žilne bolezni. Poklicno fizično delo pogosto vključuje dvigovanje težjih bremen in napornejše, dlje časa trajajočo statično držo, ki povišuje povprečen 24-urni krvni tlak.

Dobra rekreativna dejavnost vključuje tudi dvigovanje večjih bremen, a se to izvaja krajši čas in pod bolj prilagodljivimi in kontroliranimi pogoji, ki ne povišuje 24-urnega krvnega tlaka, ampak ga nasprotno lahko celo znižuje.

Ko smo doma obnavljali stanovanje, sem pomagal mojstrom nositi mavčne plošče po ozkem stopnišču v tretje nadstropje. Precej naporna reč. Rekel sem si, da je to moj trening. In da, je bil. A ko sem šel po stopnicah že več kot desetič, to ni bil več trening, ampak težko delo, ki ga moraš narediti do konca tudi takrat, ko čutiš, da je že preveč.

Dodatna slaba stran poklicne telesne aktivnosti je tudi v tem, da naslednji dan nimamo časa za počitek. Soočeni smo torej z nizanjem telesno napornih delovnih dni brez dovoljšnega časa za obnovo. Če se to zgodi v športu, govorimo o pretreniranosti, ki zelo poslabša učinkovitost treninga in nas vodi v bolezen. S preudarnim načrtovanjem športne vadbe se ji lahko izognemo in takrat rečemo, manj je več.

Pri fizičnem delu pa prihaja tudi do neugodnih vremenskih in tudi drugih zdravju škodljivih okoliščin. Pogosto lahko prihaja do pregrevanja telesa, dehidracije, vdihovanja prašnih delcev in neprijetnega stresnega ropota.

Vsak fizični napor aktivira vnetne procese v telesu, le da pri rekreativni vadbi čas za dovoljšen počitek učinkuje tako, da se markerji sistemskega vnetja zmanjšajo, medtem ko se pri poklicni telesni aktivnosti sistemsko vnetje poveča. To pa je verjetno osnovni mehanizem v ozadju povečanega tveganja za arteriosklerozo in druge srčno-žilne bolezni.

Ko se po težaškem fizičnem delu popoldne zleknemo na kavč in mislimo, da je dodatno gibanje točno to, kar tisti dan še najmanj potrebujemo, morda nimamo prav. Morda bi bilo dobro, da se sprehodimo v gozd in v klanec, da globoko zadihamo, se predihamo in spodbudimo srce, da živahneje utripa. Da poskrbimo za redno izvajanje krepilnih vaj, ko bomo zaradi močnejših mišic lažje prenašali delovne obremenitve. Pa tudi za to, da se med krošnjami dreves sprostimo, prezračeni potem lepše zaspimo in se s kvalitetnim počitkom bolje pripravimo na nov dan.