Kadar daljše obdobje vnašamo v svoje telo več energije, kot je porabimo, se nam ta kopiči v obliki maščobe. Za odraslega je zdrav odstotek maščobe med 14 in 24 odstotki telesne teže. Moški, ki ima zdravo telesno težo 75 kilogramov, ima v sebi med 10 in 18 kilogramov maščobe. Če smo na zgornji meji zdrave telesne teže, imamo torej kar 8 kilogramov čiste energetske rezerve. Kar v bistvu pomeni, da smo energetsko preskrbljeni za kar 24 dni. Lepa popotnica kajne? Ja, v zgolj enem kilogramu maščobne zaloge je shranjene toliko energije, kot je porabimo v treh dneh običajnega življenja.

Shujšal z 214 na 81 kilogramov
Angus Barbieri je bil izjemno obilen 27-letni moški. Običajna tehtnica ga ni mogla stehtati. Imel je kar 214 kilogramov. Do te teže je verjetno prišel tudi po zaslugi dela v očetovi prodajalni s hitro hrano. Še tako hitra hrana očitno ni bila dovolj hitra, da bi mu ušla. Zdravnik mu je leta 1965 svetoval, da naj poskusi s krajšim postom. Poskusil je in teža je začela padati. Ker pa je bil tako zelo zagret, da pride do svoje idealne teže, kar ni in ni odnehal. Pod zdravniškim nadzorom je nadaljeval. Pil je le čaj, kavo, vitaminske in mineralne napitke ter redno opravljal zdravniške preglede. Po kar 392 dneh je tehtal le še 81 kilogramov. V tem letu in polovici meseca je izgubil kar 133 kilogramov. Po tej veliki preobrazbi, novem rojstvu, ni nadaljeval prodaje hitre hrane. Poročil se je, dobil dva otroka in ohranil zdravo telesno težo. Angus nam je pokazal, da se da, če se hoče.

Izgubiti odvečno maščobo ni lahko. A se da. Težje je trajnostno ohraniti zdravo težo. A se da. Najbolj preprost pristop je manj jej in se več gibaj.

Vsak pristop deluje ... če vnesemo manj energijo, kot je porabimo
Obstaja pa seveda veliko različnih podpristopov, ki nam izgubljanje telesne teže olajša ali pa žal celo oteži. V zadnjem času so priljubljeni na eni strani paleo, na drugi veganski pristopi, pa nizko ogjikohidratna ali pa zelo malo maščobna, čim manj predelana ali pa hrana v praških, postenja z različnimi trajanji ali pa pogosti mali obroki. Vsak pristop ima svojo bolj ali manj utemeljeno in razumljeno ozadje delovanja. Prav vsi delujejo, če dolgoročno resnično vnašamo v svoje telo manj energije in je več porabimo.

Čim manj burno dvigujmo inzulin
Pri tem pa bomo bistveno bolj učinkoviti, če jemo na način, da čim manj burno in pogosto dvigujemo inzulin, to je hormon shranjevanja energije. Na ta hormon pa ne vpliva le hrana, ampak tudi naš način življenja. Če smo na primer žrtve kroničnega stresa, se nam pogosto izloča stresni hormon, ki brez zaužitega sladkega bombona dvigne sladkor v krvi, posledično se burno poveča inzulin v krvi. Dvignjeni inzulin pa nam prepreči dostop do energetskih zalog. To je tako, kot da imamo v sefu denar, ključ za sef pa ne deluje, ker je ključavnica zapolnjena. Učinkovito bomo torej hujšali, če bomo imeli čim več časa dovolj nizek inzulin.

Zakaj po mesecu in pol teža noče več padati?
Po prvih tednih uspešnega izgubljanja odvečne telesne teže, tam nekje po 5. ali 7. tednu, se zelo pogosto zgodi, da teža noče več padati. Pred nami je nova uganka. Zakaj se to zgodi? Ali nismo več tako dosledni, ali pa je v ozadju nekaj drugega? Ko smo dlje časa v energetskem primanjkljaju, ker seveda moramo biti, da porabljamo maščobne zaloge, se želi naše telo zaščititi. Zato začne dodatno varčevati. Kako? Tako, da zmanjša porabo energije med mirovanjem. Zmanjša dejavnost jeter, ledvic, imunski sistem se upočasni, tudi spolne funkcije, skoraj vsa presnova po malem varčuje. Tako se nam v mirovanju zniža tudi telesna temperatura. Pri tem varčevanju je naše telo tako spretno, da lahko zmanjša dnevno porabo energije za kar 2500 kJ (600 kcal). Ja, dobro ste prebrali. Privarčuje toliko energije, kot je sicer porabimo med enournim lahkotnim tekom ali dobrih dveh urah hoje.

Potrebujemo trajnostno odločnost
Če bomo premalo odločni dolgoročno, ne bomo mogli izgubljati odvečne maščobe. Ni torej dovolj, da le malo manj jemo in se malo več gibamo. Potrebujemo trajnostno odločnost, vztrajnost.

Tretja prepreka pa je v tem, da želi naše telo izgubljeno količino maščobnih zalog povrniti v njemu vajeno. Ko izgubimo nekaj teže, je torej dodatna umetnost v tem, kako to stanje ohraniti. Hujšanje se torej ne konča, ko dosežemo želeno telesno težo, ampak ko naše telo pozabi, da je shujšalo. Prav na tem mestu pa se je redno gibanje pokazalo kot ključno.

Izgubiti odvečno telesno težo in jo potem tudi ohranjati je velik podvig, ki pa je lažje dosegljiv, če se zavedamo preprek in se nanje čim bolje pripravimo. Na to pot se ne podajmo sami, hrana je zelo družabna reč, naj nam bližnji stojijo ob strani, še bolje pa, če tudi oni stopijo z nami.