To, da minister Hojs ostaja na položaju kljub "nepreklicnemu odstopu", je nova praksa v 30-letni dobi slovenske parlamentarne demokracije. Razlogi za tak preobrat so lahko povsem pragmatični ali politične narave, a o njih niti ni vredno ugibati. Premier in njegov minister s takšnim slepilnim manevrom sporočata, da je članom ministrske ekipe težko verjeti na besedo, kar krni zaupanje v vlado v trenutku, ko mora sprejemati za državo in državljane zahtevne odločitve.

Razlogi za Hojsov "nepreklicni odstop" so bili že na samem začetku – milo rečeno – nenavadni. Odstopil naj bi namreč skupaj z direktorjem policije Antonom Travnarjem po tem, ko je kriminalistična policija začela preiskovati sporne nabave zaščitne opreme, zaradi česar je bil celo pridržan podpredsednik vlade Zdravko Počivalšek. Je bila preiskava neuspeh notranjega ministra in prvega policista? Morata notranji minister in prvi policist zaradi edine logične poteze kriminalistov po medijskih razkritjih mešetarjenja z zaščitno opremo prevzemati politično odgovornost, medtem ko odgovornega ministra Počivalška jemlje v bran sam premier?

Morda je javnost teden dni po napovedi "nepreklicnega odstopa" in včerajšnji najnovejši politični akrobaciji Janše in Hojsa že pozabila, da središčna oseba te zgodbe še vedno ostaja Zdravko Počivalšek, ki ščiti posle z zaščitno opremo in vpletena podjetja, katerih vezi segajo do premierjeve stranke SDS. Morebitni Hojsov obstanek na ministrski funkciji bi morda lahko pomenil, da kriminalistična preiskava poslov z zaščitno opremo ni bila dovolj kompromitirana in da jo je treba enostavno onemogočiti.