Da se bo država po letih, ko se je njen politično-ekonomski model izpel, pobrala in našla nov momentum za vzpon. Nadaljujejo se iskanja politične elite, ki bi zapolnila razvojno praznino, v katero so državo zapeljale plenilske politično-gospodarske elite. Lahko cerarjem, šoltesom, jankovićem in drugim, ki se zadnja leta pojavljajo tik pred volitvami, pripisujejo, da so del neprekinjenega strankarskega inženiringa na levici. V pomembni meri to drži, a hitri vzponi in tudi poznejši padci kažejo, da pomemben, manj ideološko obtežen del volilnega telesa že leta išče odrešiteljsko figuro in tudi naseda novim tetrapakom.

Siti smo delitev, vse bolj tabloidne instantpolitike in medijskega sveta, v katerem je prevladalo moralistično generaliziranje, da so vsi isti - vsi krivi. In zato na koncu ni kriv nihče. Že na volitvah 2011 je volilno telo oblast dalo novincu v nacionalni politiki. Večina je takrat kupila idejo politika - menedžerja, ki pa se je z razgaljenjem ekonomije Stožic samouničila.

Miro Cerar, trenutni favorit, je oddaljen in po svoje tudi umeten odmev vstajniškega časa. A od vseh, ki so se po izrazih ljudskega nezadovoljstva nad stanjem v državi vzpostavili, se je še najbolj približal željam o novi etiki in umirjenosti v javnem delovanju, istočasno pa opremljen z realnimi možnostmi preboja. S siceršnjo vsebinsko praznino, odsotnostjo operacionaliziranega programa in neprepričljivimi nastopi je ta vzpon nova demonstracije, kako nizko je padel etabliran levo-desni politični razred.

Kampanja, ujeta med predvolilne izpade vseh vrst, od kampiranja pred sodišči zaradi zaprtega SDS-šefa do nenadnih političnih intervencij v privatizacijo, pritrjuje občutku, da bodo to še ene prehodne volitve. Ki bodo potrdile, da se za krmilom menjujejo različni pijani mornarji, v resnici pa je ladja nasedla in se lahko tudi prihodnje oblastne ekipe pač gibljejo v okvirih prisilnega sanacijskega programa, kot ga predpisuje Bruselj.

Ja, zelo mogoče je, da je upanje, da bo bolje, res lažno in bo svizec še enkrat zavil čokolado. In resne spremembe, ki jih ta družba potrebuje, bodo še počakale.