Množično pošiljanje in objavljanje statusov z naslovom Jaz sem Charlie po njenem mnenju pomeni, da "nas je ta načrten poboj najduhovitejših in najsvobodnejših francoskih duhov globoko prizadel, a tudi mobiliziral". Ob tem dodaja, da fanatizirana morilca nista napadla islamofobov, kot je na primer Eric Zemmour ali v zadnjem času Alain Finkielkraut, ampak svobodne duhove, tiste, ki zagovarjajo strpnost in zavračajo fanatizem.

Odzvala se je tudi na izid zadnje knjige Michela Houellebecqa Podreditev, ki je na prodajne police prišla ravno v sredo. "Če pomislim, da je Houellebecq na isti dan izdal nekakšno politično fikcijo oziroma anticipacijo z naslovom Soumission ('podvrženost'), po kateri naj bi bila Francija 2022 islamska država, ki ji bodo vladali muslimani, ko bodo ženske pokrite in bo vladala poligamija, in da je to zanj nekakšna logična rešitev krize Zahoda, se mi zdi vse skupaj še bolj ironično." Po mnenju Svitove je knjiga neslana, slaba, nizka provokacija avtorja njegovega kova. "In veste, kakšna je bila zadnja naslovnica Charlieja Hebdoja? Houellebecq, ki razcapan in brez zob, pravi: leta 2015 bom ostal brez zob, leta 2022 se bom šel ramazan," je še zapisala Svitova.

Na včerajšnji napad se je odzval tudi filozof in fotograf Evgen Bavčar, ki živi med Parizom in Lokavcem. Napad ga ni presenetil, saj meni, da je fundamentalizem svetovni pojav in se ga ne sme obravnavati izolirano zgolj v povezavi s Francijo, v prihodnje pa bi morali o tem razpravljati veliko bolj odprti.

Pravi, da ga skrbi psihoza, ki so jo teroristi s svojim dejanjem zasejali med ljudi. "Represija teh teroristov se pozna v življenju posameznikov. Tega se jaz zelo bojim. Teroriste bodo že dobili, menda gredo v pravo smer. Problem je v tem, da se s takimi dogodki ustvari psihoza med preprostimi ljudmi."

Po njegovih besedah se to na dnevni ravni kaže v poostrenem nadzoru na letališčih in po mestu, uniformirani ljudje so povsod. Bavčar je poudaril, da bi morali to psihozo v Franciji nekako odpraviti, da se bodo ljudje počutili varne.

"Zdaj poslušam razne komentarje, govori se, da sta v nevarnosti država in svoboda tiska. Po mojem mnenju tisk ni bil nikoli svoboden, to je iluzija. Tisk danes vodijo monopoli in denar, bodisi v Franciji, v Sloveniji ali v ZDA. Je pa žalostno, da nastradajo novinarji, ki so te skrajneže vzeli ironično," je razmišljal.

Na vprašanje, ali je Bavčar v francoskih umetniških krogih zasledil samocenzuro v povezavi s pisanjem o islamu, je fotograf odgovoril, da do samocenzure seveda vselej prihaja, a bolj v zvezi z drugimi področji kot z religijo.

"Če se demokracija brani, gre vedno za dvorezen meč"
Je pa spomnil na primer nedavno izdanega dela Le Suicide Francais - Ces quarante annees qui ont defait la France (Francoski samomor - 40 let, ki je Francijo spravilo v malodušje), ki ga podpisuje francoski novinar Eric Zemmour. V njem je podal tezo, da se Francija preveč prilagaja islamu, po avtorjevem mnenju pa bi moralo biti nasprotno. Za knjigo je francoski premier Manuel Valls dejal, da si ne zasluži biti brana, sprožila pa je tudi burne odzive med muslimani.

A sledil je protiučinek. "Knjiga je naenkrat prišla v špico vseh branj. S tega stališča govorim. Ko je nekdo v stari Grčiji zažgal tempelj, ker si je želel slave, so njegovo ime zamolčali. Niso mu dali pomena. Če se demokracija brani, gre vedno za dvorezen meč," je še dejal Bavčar in ob tem soglašal, da se demokracija brani z manifestacijami, a dodal pomislek, da se s tem teroristom daje veliko večji pomen, kot ga imajo.