Grozljiva zgodba o dveh levih, ki sta ponoči vdirala v šotore in žrtve odvlekla v goščavo, je v preteklih letih navdihnila že številne filme in knjige. Zgodba je pritegnila tudi raziskovalce, ki so poskušali najti vzrok, zakaj sta se leva specializirala za lov na ljudi.

Leva sta aprila 1898 ubila najmanj 28 ljudi, med katerimi so bili številni delavci na železnici, preden je gradbeni inženir podpolkovnik John Henry Patterson končno ustrelil obe zveri. Patterson je nato leta 1925 nagačena leva prodal čikaškemu Field Museum of Natural History, kjer sta od takrat ostala.

Kaj razkrivajo dlačice?

Thomas Gnoske, vodja zbirk v muzeju, je prvič opazil na tisoče dlačic, ujetih v levjih zobeh, ko je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pregledoval njihove lobanje.

Gnoskeju in njegovim kolegom v Keniji, v čikaškem naravoslovnem muzeju Field in na univerzi v Illinoisu je uspelo izolirati posamezne dlake in kepe dlačic, stisnjenih v zobnih votlinah, ter iz njih izvleči DNK, da bi lahko identificirali živali, ki so jim pripadale. Ugotovili so, da je bil zloglasni levji dvojec v svojem lovu na hrano veliko podjetnejši, kot so mislili do zdaj, po poročanju spletnega CNN-a kaže raziskava, objavljena v petek v reviji Current Biology.

Ekipa raziskovalcev je poudarila, da bi z novo metodo lahko razkrili povezave med plenilci in plenom tudi za primerke okostij izpred več sto tisoč let. Ključni del študije je bil namreč ustvariti metodo za ekstrakcijo in analizo DNK iz posameznih dlak plena, najdenih v zobeh zgodovinskih muzejskih vzorcev, je dejala glavna avtorica študije Alida de Flamingh, podoktorska raziskovalka na Univerzi Illinois Urbana-Champaign.

"Analiza je pokazala, da sta zgodovinska leva iz Tsava plenila žirafe, človeka, gazelo, antilopo, gnuja in zebro, identificirali pa smo tudi dlake, ki izvirajo iz levov. To metodo je mogoče uporabiti na več načinov in upamo, da jo bodo drugi raziskovalci uporabili za preučevanje DNK plena iz lobanj in zob drugih živali," je povedala raziskovalka.

Sta se spravila na ljudi zaradi slabih zob?

Gnoske in njegov kolega ter soavtor študije iz leta 2001 Julian Kerbis Peterhans, pomožni kustos v muzeju Field in profesor naravoslovja na univerzi Roosevelt, sta desetletja preučevala levje lobanje.

Odkrila sta, da sta oba leva odrasla samca, čeprav nimata značilne grive, ki krasijo odrasle samce. Pomanjkanje grive pri odraslih levih je običajno in se lahko pojavi glede na okolje in podnebje, kjer živali živijo, poškodbe, ki nastanejo, ko se njihova griva razvija, in drugih dejavnikov, je pojasnil Gnoske.

Raziskovalca sta leta 2001 prav tako prvič poročala o poškodovanem stanju levjih zob, kar je imelo morda delno vlogo pri tem, zakaj so se živali preusmerile k napadom in prehranjevanju z ljudmi. Eden od levov je morda utrpel škodo zaradi brce ali udarca bivola ali zebre, zaradi česar ni bil sposoben učinkovito loviti običajnega plena. "Ne moremo trditi, da bo kateri koli posamezen vzrok zagotovil, da se bo lev spremenil v ljudožerca, vendar je jasno, da bodo številni vzroki povečali verjetnost," so zapisali v študiji iz januarja 2001 in našteli, da so ti vzroki med drugim pomanjkanje drugega plena.

Dlake so se nabirale v poškodovanem zobovju

Leva sta imela številne poškodbe zob, zaradi česar so se dlake plena sčasoma nabirale v razpokah. Za potrebe raziskave DNK-dlačic sta Gnoske in Kerbis Peterhans previdno odstranila nekaj dlak. Ekipa se je osredotočila na štiri majhne posamezne lase in tri kepe las, ki so bili vsi stari več kot 100 let.

Soavtorja študije Ogeto Mwebi, višji raziskovalec v Nacionalnem muzeju Kenije, in Nduhiu Gitahi, raziskovalec na Univerzi v Nairobiju, sta izvedla mikroskopsko analizo dlak. De Flamingh pa je vodila genomsko preiskavo las s soavtorjem študije Ripanom S. Malhijem, profesorjem antropologije na univerzi v Illinoisu.

Genetska analiza se je osredinila na mitohondrijski DNK ali mtDNK, ki je pri ljudeh in živalih podedovan od matere in se lahko uporablja za sledenje matrilinearnih linij. Lasje dobro ohranjajo mtDNK in ga ščitijo pred kontaminacijo, je dejala de Flamingh, mitohondrijskega DNK je tudi več v celicah kot drugih vrst DNK. "Uspelo nam je celo pridobiti DNK iz fragmentov, ki so bili krajši od nohta na vašem mezincu," je dejala de Flamingh.

Dlake obeh levov so potrdile, da sta imela oba samca isti mitohondrijski genom, podedovan po materini strani, kar kaže na to, da sta bila brata. Ker sta bila tesno povezana in sta drug drugemu tudi negovala kožuh, se je v njune zobe ujela tudi njuna lastna dlaka, je pojasnil Kerbis Peterhans.

Gnujevi, bivolji in človeški lasje

Raziskovalci so med analizo dlak odkrili več presenečenj, in sicer prisotnost DNK gnujev je bila nepričakovana, saj je bila najbližja populacija živali konec 19. stoletja vsaj 80 kilometrov stran. Ljudožerska leva sta sicer Tsavo zapustila za približno pol leta, preden sta se vrnila in znova napadla šotorišče novembra 1898.

"To nakazuje, da sta leva iz Tsava morda potovala dlje, kot se je prej verjelo, ali da so bili gnuji v tem času prisotni v pokrajini Tsavo," je dejala de Flamingh.

Pod mikroskopom so našli tudi eno bivoljo dlako, ki so sicer najprimernejši plen sodobnih levov, a je goveja kuga v poznem 19. stoletju popolnoma uničila populacijo goveda in bivolov v pokrajini Tsavo. "Patterson je v Tsavu vodil rokopisni terenski dnevnik, toda v svoj dnevnik ni nikoli zapisal, da je videl bivole ali avtohtono govedo," je pojasnil Kerbis Peterhans.

V levjih zobeh so raziskovalci našli tudi več človeških las, ki pa jih niso želeli analizirati, da bi ugotovili prednike ali etnično pripadnost. "Morda so potomci še danes v pokrajini, so zapisali avtorji v študiji in dodali, da je podrobna človeška kolonialna zgodovina pokrajine zunaj obsega raziskave. Ekipa namerava sodelovati s tamkajšnjo skupnostjo, da bi ugotovila, kako želi nadaljevati s preučevanjem človeških las in sledenjem njihovi genetiki," je dejal Malhi.

Rekonstrukcija plenilčevega jedilnika

Genetska tehnika, razvita med raziskavo, bi se lahko uporabila za preučevanje vsebine zlomljenih zob starodavnih mesojedcev, kar bi odprlo nov način za sestavljanje preteklosti, je dejal Malhi.

Love Dalén, profesor evolucijske genomike na Univerzi v Stockholmu, meni, da je tehnika genialna. "Že nekaj časa vemo, da je mogoče pridobiti podatke o prehrani z ekstrakcijo DNK iz zobnih oblog v starih zobeh. Toda nihče ni pomislil, da bi namesto tega uporabil dlake v zobeh mesojedcev kot vir DNK," je komentiral Dalen, ki sicer sam ni sodeloval pri raziskavi.

Kdaj sta leva začela jesti ljudi?

Prihodnja analiza plasti dlak bo ekipi omogočila, da rekonstruira delno časovnico prehrane levov in ugotovi, kdaj so začeli loviti ljudi. "Plasti v spodnjih delih zobne votline predstavljajo plen, ki so ga pojedli prej v življenju, plasti na vrhu votline pa so iz poznejšega plena," je dejala de Flamingh.

"Ta vrsta analize lahko da vpogled v konflikt med človekom in levom, ki še vedno vpliva na številne skupnosti v regiji in na splošno v Afriki. Na primer, če levi začnejo lov na divje živali, nato pa začnejo napadati domače živali in se sčasoma obrnejo na plenjenje ljudi, lahko razvijemo strategije in priporočila za zmanjšanje teh tveganj," je sklenila de Flamingh.