Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dva obraza v profilu in cvetlični ornament zaznamujeta secesijsko stekleno okno, ki je z darilno pogodbo postalo nova pridobitev Mestnega muzeja Ljubljana.
Razstava Mojster za vse čase v Muzeju novejše in sodobne zgodovine predstavlja enega najpomembnejših fotoreporterjev druge polovice 20. stoletja, Marjana Cigliča, čigar fotografije so pravi zgodovinski vir za proučevanje življenja Slovencev.
Slovensko arheološko društvo že 28 let podeljuje stanovske nagrade, arheološka odličja. Letos je najvišjo čast, nagrado za življenjsko delo, namenilo Sneži Tecco Hvala, znanstveni sodelavki ZRC SAZU, za njene vrhunske raziskovalne dosežke.
Od osamosvojitve je Republika Slovenija s priložnostnimi kovanci zaznamovala že 65 pomembnih dogodkov. Največ likovnih rešitev je prispeval Gorazd Učakar, ki se jim v Narodnem muzeju Slovenije posvečajo z novo razstavo.
Pojem Ilirija je imel v zgodovini različne pomene. Aktualna razstava v Mestnem muzeju se navezuje predvsem na avstrijski upravni projekt Kraljestvo Ilirija, ki pa v resnici nikoli ni bilo kraljestvo.
Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki bo med drugim obsegala rekonstrukcijo Ribčevega gospodarskega poslopja in konservatorske posege na Prešernovi hiši.
Ivan Skušek ml. se je v Pekingu znašel kot vojni ujetnik, se zaljubil v Japonko in se l. 1920 vrnil v Ljubljano z dvema vagonoma kitajskih predmetov. Sanjal je o posebnem muzeju, a se je moral zadovoljiti s predstavitvijo predmetov v svojem stanovanju.
Pred 80 leti je nad obalami Normandije potekala največja kopenska, pomorska in letalska operacija - izkrcanje na tisoče zavezniških vojakov, da bi prevesili tehtnico vojne na svojo stran. To je bil dogodek, ki so ga okupirana ozemlja močno pričakovala.
V Rimu so po delno zaključeni obnovi prostorov prvič za javnost odprli mozaike, ki so se v Palazzo Farnese ohranili iz antičnih časov. Gre za črno-bela mozaika – eden predstavlja ribe in druga morska bitja, na drugem so akrobati na konjih.
Arhiv RS, ki ima trenutno še vedno prostore v Gruberjevi palači, bo jeseni začel selitev v obnovljene prostore na Poljanski cesti 40. V izpraznjeno Gruberjevo palačo bo takrat del svojih služb preselil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Akademska folklorna skupina Študent praznuje 60 let delovanja. V tem času je postala priznani nosilec slovenske folklorne tradicije in je naše običaje predstavila v številnih krajih po svetu.
Hej, brigade, Šivala je deklica zvezdo, Počiva jezero v tihoti ... slovenske pesmi, s katerimi so se bodrili partizani v drugi svetovni vojni, so zdaj tudi uradno vpisane v register nesnovne kulturne dediščine.
22. maja 1896 so gostom kraljice Viktorije na windsorskem gradu postregli postrv po mlinarsko, krvavice, prepelice, raco in špinačo s kruhovimi kockami, breskve s smetano in za konec sir. Dokaz o pojedini je umetelno okrašeni meni, del unikatne zbirke.
Ob načrtih za obnovo partizanske bolnice Franja, ki jo je uničila lanska vodna ujma, so se ministrica za kulturo Asta Vrečko ter župana Idrije in Cerkna, Tomaž Vencelj in Gašper Uršič, strinjali, da bi bil smiseln prenos lastništva spomenika na državo.
Cistercijanski samostani so kot nadnacionalno spomeniško področje šestih držav uvrščeni med evropsko kulturno dediščino. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki vrata odpira razstava njihove kulturne krajine, Cisterscapes.
Odkritje izrezov na egipčanski lobanji kaže, da so stari Egipčani morda operirali rakave tvorbe. Raziskava razkriva napredno medicinsko znanje in kirurške prakse v antiki.
Lani je prišla v javnost informacija o presenetljivo velikem številu predmetov, ki so skozi čas tako ali drugače izginili iz Britanskega muzeja. V okviru iskanja teh predmetov so jih našli že 626, tem pa se bo po napovedi pridružilo še 268 kosov.
Med zadnjimi izkopavanji v Pompejih so odkrili preproste stenske risbe, ki so najverjetneje delo otroških rok. Strokovnjaki domnevajo, da so nastale po navdihu gladiatorskih iger, ki so jih otroci videli v tamkajšnjem amfiteatru.
V Italiji so z veseljem predstavili okoli 600 starin v skupni vrednosti 60 milijonov evrov, ki so se vrnile iz ZDA po tem, ko so bile naropane pred leti, prodane ameriškim muzejem, galerijam in zbirateljem ter pridobljene nazaj po kazenskih preiskavah.
V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju, Urška Todosovska Šmajdek za prenovo Pelikanove hiše v Celju, Irena in Mirko Cigula pa za posebne zasluge.
Neveljaven email naslov
