Znotraj arheološkega najdišča Pompeji nov projekt oživlja starodavne tehnike barvanja tekstila in raziskuje vsakdanje življenje, preden je mesto uničil izbruh Vezuva avgusta leta 79 našega štetja. Navdih za ta podvig so raziskovalcem ponudile freske, odkrite na arheološkem najdišču, ki prikazujejo krilate kupide, ki barvajo blago, obirajo grozdje za vino in izdelujejo parfume.

Barvila pridobivajo iz rastlin, sadja in zelišč
Redko znanje o starodavnem barvanju imajo le redki mojstri barvarstva, kot je Claudio Cutuli, ki sodeluje pri tem projektu. Cutuli pri delu ne uporablja umetnih barvil, ampak barvila, pridobljena iz rastlin, ki jih uporablja v svoji lastni liniji oblačil.

S korenino pravega brošča lahko doseže znamenito pompejsko rdečo barvo, lupine orehov ustvarijo rjavo, bezgove jagode črno in sivo, kardamom pa jantarjevo rumeno barvo in različne odtenke zelene. "Vzpostavili smo barvni vrt, kjer gojimo rastline, kot je silina, pravi brošč in druge rastline, iz katerih ekstrahiramo pigmente in s katerimi potem barvamo tekstil," je dejal Cutuli.

Kako vedo, katere rastline nudijo katero barvo?
Zgodovinar vrtnarstva Maurizio Bartolini je za portal Euronews dejal, da so za barvanje pogosto uporabljali korenine, lubje in cvetove. Iz šipka je na primer nastala nežna rožnata barva, "ki je bila ena najpogosteje uporabljenih barv". Vrsto let je preučeval besedila rimskega učenjaka Plinija starejšega, znanega po 37 knjigah "najstarejše enciklopedije" z naslovom Naravoslovje.

Bartolinijeva študija Plinijevih besedil je temeljna podlaga za natančnost "pompejske" barvne palete, s katero Cutuli barva šale, okrašene z motivi, ki jih navdihujejo freske v hiši Vetti v Pompejih, vključno s tistimi, na katerih so upodobljeni kupidi, ki so navdihnili ta projekt. Polovico dobička od prodaje šalov bodo namenili financiranju nadaljnjih prizadevanj za obnovo mesta, v katerem so vrtnarji pred kratkim obnovili drevesnico z rastlinami, ki so jih pred uničenjem Pompejev uporabljali za barvanje.

Žareče barva ima tudi svojo temno plat
Freske na arheološkem najdišču prikazujejo bogate prebivalce Pompejev, ki so bili živahno oblečeni v vijoličasto, zeleno, rožnato, modro in rumeno barvo. Te odtenke so dosegli s kuhanjem obarvanega tekstila v kovinsko obloženih kadeh v delavnicah, ki so jih vodili sužnji, ki so nosili navadne, rjave tunike. "Za sužnje, ki so tu delali, so bile to precej neprijetne razmere," je dejala arheologinja Sophie Hay za portal Euronews. "Peči so delale, bilo je vroče, gneča in hrupno, saj so ljudje kričali, ko so prihajali, da bi preverili, ali so njihove stvari že pripravljene."

Za Gabriela Zuchtriegla, direktorja arheološkega najdišča, je barvanje tekstila še en način, kako oživiti Pompeje za sodobne obiskovalce. "Je del znanstvenega in kulturnega projekta za ustvarjanje zavesti, da zgodovina niso le veliki spomeniki in lepe slike," je dejal. "Obstaja tudi druga zgodovina, zgodovina gospodarstva, vsakdanjega življenja, življenja večine, ki pogosto ni predstavljena v velikih pripovedih."