V Kraljevem muzeju lepih umetnosti v Antwerpnu, mestu, kjer je Rubens živel in ustvarjal, že nekaj časa poteka restavriranje monumentalne oltarne slike. Dela naj bi bila po skoraj dveletnem posegu končana to jesen. Za primerjavo, Rubens je za slikanje takšnega dela potreboval le nekaj tednov. Baročni mojster, eden najslavnejših slikarjev Antwerpna in najbolj iskanih umetnikov v Evropi, je oltarno sliko ustvaril leta 1628 v ateljeju, ki ga je imel v svoji hiši v mestu.

Ker je slika, visoka kar šest metrov, prevelika, da bi jo odpeljali v delavnico, zavzame namreč kar četrtino Rubensove galerije, ki je tudi največji prostor v muzeju, restavratorji opravljajo delo na samem kraju, kar pa je priložnost, da njihovo delo spremljajo tudi obiskovalci. S sliko se ukvarja šest konservatork-restavratork, med njimi vodja projekta Ellen Keppens, ki je za AP slikarjevo delo opisala kot razkošno. Restavriranje tako velikega dela je tudi fizično zelo zahtevno. "Naša sodelavka pravi, da je postala zelo spretna v jogi. Spoznale smo, da smo se ob sliki sposobne upogniti v vse mogoče kote," še pravi Keppens.

Slika je porumenela
Ob posegu so potekale tudi številne raziskave, ki so jih muzejski strokovnjaki opravili v sodelovanju z Univerzo v Antwerpnu. Kot se pri tako starih slikah pogosto zgodi, predstavlja restavratorkam največji izziv lak, ki je sčasoma potemnel, in neustrezni predhodni restavratorski posegi. "Delo je bilo prekrito z zelo posebno debelo in rumeno lazuro, ki je na eni strani popačila odtenke barv, obenem pa tudi poteze čopiča, ki jih ni mogoče razbrati," je dejal kustos baročnega muzejskega oddelka Koen Bulckens.

Pretirano rumenkast vtis slike pridejo toliko bolj do izraza, ker visi med dvema drugima Madonama, ki sta bili očiščeni pred 35 leti, in je kontrast v odtenkih toliko bolj izrazit. "Slika je delovala zelo rumeno. Z muzejskimi lučmi se da doseči, da je videti nekoliko bolj modra, a to vsekakor ni trajna rešitev."

Po odstranitvi lazure delujejo barve veliko bolj blede, zato čaka restavratorke še kar nekaj dela. Zanimiv je odziv obiskovalcev, ki imajo med obiskom muzeja možnost spremljati potek dela. Nekateri med njimi so prepričani, da restavratorke uničujejo ljubo jim sliko, zato kljub označbi, naj ne motijo dela, z restavratorkami delijo svoje mnenje. Kot pravi Ellen Keppens, niso vsi prepričani, da je poseg prava rešitev. "Vendar mi vemo, kakšna bo videti, ko nanesemo novo lazuro in retuše." Kot pravi, imajo včasih čas, da obiskovalcem razložijo postopek, večinoma pa so preveč zatopljene v delo. "Seveda pa slišimo komentarje v ozadju," pravi.

Na steni nasproti slike visi še eno pomembno Rubensovo delo, Poklon sv. treh kraljev, prav tako potrebno konservatorsko-restavratorskega posega. Po besedah kustosa Bulckensa bodo v za to priložnost vzpostavljeni restavratorski delavnici najprej končali delo na Madoni na prestolu, nato pa bo sledil poseg Poklona svetih treh kraljev. Projekt naj bi se končal leta 2027, ko bodo v mestu praznovali 450. obletnico Rubensovega rojstva.