Po zagotovilu glede kvadrature po izvedeni obnovi in glede na možnost, da se na Metelkovi 6 prej zagotovi trajne varne prostore za hranjenje naravoslovnih zbirk, se direktorici "tudi to zdi rešitev".
Sredstva za obnovo so sicer predvidena šele v letu 2023. Ker ji idejni načrti, kako zagotoviti ustrezno kvadraturo na Metelkovi, še niso bili predstavljeni, jih ne more komentirati. Ker je naložbo v Biološkem središču (enem od dozdajšnjih mogočih rešitev) vodilo ministrstvo za kulturo, domneva, da so preverili njihove potrebe in jih prilagodili za objekt na Metelkovi.
Na prostorsko stisko so opozarjali že njeni predhodniki, Breda Činč Juhant to počne od nastopa mandata leta 2002, "ko je tudi inšpektor za kulturno dediščino ugotovil, da je 'nujna preselitev vsega gradiva v ustrezne prostore na enem kraju'". Kljub temu muzeju še vedno ni zagotovljeno trajno varno hranjenje muzealij, ki so trenutno razpršene po več lokacijah, med drugim tudi v najeti skladiščni hali BTC. Kot so že leta 2017 opozorili v muzejskem svetu na podlagi ugotovitev pristojnega inšpektorata, pa nobena od lokacij ne dosega minimalnih pogojev za hranjenje kulturne dediščine.
Muzej na prostorsko stisko opozarja že več desetletij, kolikor so stare tudi prve rešitve z novogradnjo v Biološkem središču, pravi direktorica. Gradnjo nove stavbe tudi ministrstvo za kulturo sicer že skoraj tri desetletja omenja kot prioriteto.
Direktorica poudarja, da zamisel o tem, da bi bila Metelkova 6 tudi možna rešitev, ni nova. "Res pa mi je bila v obliki, da bi tudi po kvadraturi lahko bila rešitev za Prirodoslovni muzej Slovenije, predstavljena na sestanku pri ministru 21. oktobra," je dejala.
Poudarja, da je naravoslovja v slovenskem muzealstvu premalo. Večina državnih muzejev ima na razpolago več kot eno stavbo v prestolnici, še poudarja Breda Činč Juhant, ki je zato glede novogradnje v Biološkem središču prepričana, "da je smiselno, da v viziji razvoja ostaja za namene našega muzeja".
Problematiko potrdil tudi Nacionalni svet za kulturo, nanj opozarja stroka
Problematiko je po njenih besedah leta 2017 potrdil tudi Nacionalni svet za kulturo, na razmere v naravoslovnem muzealstvu pa javno opozarja tudi stroka. Leta 2018 je položaj muzeja obravnavala komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport državnega sveta. Pristojna ministrstva, vlado in DZ je tedaj pozvala, da zagotovijo ustrezna sredstva za ureditev prostorskih razmer muzeja in s tem preprečijo propadanje naravoslovnih zbirk oz. omogočijo kakovostno hranjenje in varovanje naravoslovne dediščine.
Reševanje prostorske problematike ima podporo Urada predsednika RS in Skupnosti muzejev Slovenije, dodaja Breda Činč Juhant. Ministrstvo za kulturo je prejšnji mesec nevladnikom, ki delujejo v Metelkovi 6, poslalo dopis, v katerem jih je pozvalo k izselitvi do konca januarja 2021. Kot razloge so na ministrstvu navedli dotrajanost stavbe in prepotrebno prenovo. Poziv ministrstva je sprožil več odzivov, mnogi so se postavili v bran nevladnikom.
Zamisel, da naj bi prostore namenili Prirodoslovnemu muzeju, sta minister za kulturo Vasko Simoniti in državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc sicer prvič javno predstavila na seji odbora DZ-ja za kulturo, ki je bila 5. novembra. Na tej seji so člani odbora sprejeli tudi sklep koalicije, s katerim so pozvali ministrstvo za kulturo in vlado, naj vsem upravičenim najemnikom in uporabnikom Metelkove 6 v sodelovanju z vsemi deležniki v Ljubljani koordinirata zagotovitev nadomestnih prostorov do 1. junija 2021.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje