Skupina deluje na različne načine: sprva je bila ideja predvsem to, da bodo prostovoljci na družbenih omrežjih zagovarjali in promovirali ukrajinske tradicije, a so pozneje razširili polje delovanja: ukrajinskim muzejem so pomagali iskati potrebno opremo, pa tudi sprožili kampanjo, da bi vodilni svetovni muzeji priznali ukrajinsko poreklo avantgardnega umetnika Kazimirja Maleviča.

Ideja za projekt se je rodila že septembra 2020, pri študentki Katarini Bučatski, ki se je po enoletni odsotnosti vrnila v Kijev. "Vleklo me je v Kijev, a obenem sem imela občutek, kot da vidim samo vrh ledenika – velik del naše kulture in zgodovine nam zaradi zgodovinskega zatiranja ni dostopen." Sama verjame, da je poudarjanje ukrajinske dediščine in kulturne zgodovine ključen element odpora proti Rusiji. "Kako lahko braniš deželo, če ne veš, kaj ta dežela predstavlja?" je njeno retorično vprašanje. "Obstajajo ljudje, ki ne verjamejo, da je Ukrajina resnična dežela z resnično identiteto. Na žalost smo potrdilo tega dobili na najhujši možen način."

Memi kot vstop v kulturno dediščino
Primarni cilj iniciative The Shadows Project je ukrajinski mladini olajšati dostop do lastne kulture. To počnejo tako, da na Instagramu ustvarjajo šaljive Tinderjeve profile za ukrajinske pisatelje, lažne naslovnice revije Vogue s tradicionalnimi ukrajinskimi nošami in podobno.

Ekipa trenutno sestavlja tudi digitalno enciklopedijo ukrajinske kulture in zgodovine. Kolaborativni projekt bo mladim Ukrajincem "ponudil orodja za raziskovanje in razvijanje lastne dediščine", kot je za The Art Newspaper pojasnila vodja projekta Agatha Gorski.

Od začetka invazije v Ukrajini je skupina svoje delovanje razširila tudi na fizično, ne le digitalno varovanje dediščine. Zagnali so program Skrynia, ki ukrajinske muzeje povezuje z mednarodnimi donatorji, ki lahko na pomoč priskočijo s prepotrebno zaščitno opremo za muzeje. Študenti pri tem pomagajo presegati jezikovne prepade in ukrajinskim ustanovam pojasniti, kaj točno potrebujejo. V prvi pošiljki so tako v Ukrajino prispele odeje, odporne proti ognju, komore za zaščito pred ognjem in dva generatorja za uporabo v sili.

Ker je pozornost sveta trenutno usmerjena v Ukrajino, so priložnost izkoristili tudi za zaostritev kampanje za uradno navajanje v Ukrajini rojenih umetnikov kot Ukrajincev. Pozdravili so nedavno odločitev londonske Narodne galerije, da ime Degasovega platna Ruske plesalke popravi v Ukrajinske plesalke – podobne popravke pa bi radi videli tudi v drugih ustanovah. Natančneje: trudijo se, da bi muzeji navajali ukrajinsko poreklo Kazimirja Maleviča, ki je leta 1915 s svojim Črnim kvadratom ustvaril ključno delo suprematizma.

Sorodna novica Kazimir Malevič, revolucionar na barikadah umetnosti

Sebe je dojemal kot Ukrajinca
Katarina Bučatski je z Malevičevo dediščino postala fascinirana v času študija na univerzi Stanford. Umetnik se je leta 1876 rodil v Kijevu, ki je bil takrat del ruskega imperija. A v svojih zasebnih dnevnikih je sebe redno opisoval kot Ukrajinca, opozarja študentka. "To, da so ga napačno popredalčkali med Ruse, me spravlja ob živce." Na splošno pa se ji zdi Malevičev primer predvsem nazorna ilustracija "učinkovitosti ruske propagande". Kar pa ni nobeno opravičilo za "namerno neozaveščenost" svetovnih institucij, kakršna je denimo newyorški Muzej moderne umetnosti.

The Shadows Project se ruskim poskusom uničenja njihove dediščine namerava po robu postaviti z digitalnimi sredstvi. "Moramo imeti v mislih, da sta umetnost in kultura orožje," pravijo.